Za učitelje

 

Premagovanje ego- in sociocentrizma - Uvodna vaja je pomembna. Pričakovati je, da bo tisto, kar bodo učenci napisali o tem, kar verjamejo, resnično oziroma pravilno. To bo kasneje služilo za primerjavo z rezultati dela pri nadaljevanju enote. Nato učitelj na osnovi odlomka (iz mladinske literature, časopisnega članka, filma ipd.) razvije razpravo, v kateri bodo učenci začutili, da ljudje pogosto razmišljamo egocentrično in se ne menimo za druge

Definiranje pojma »generacija« - Učitelj pri učencih proizvede doživljanje razlik med generacijami in premislek o teh razlikah. Pri slednjem si pomaga z iskanjem najboljše možne definicije (opredelitve) pojma »generacija«. Med razpravo z učenci v primernih trenutkih uvaja druge ključne pojme oziroma učbeniško vsebino. Ves čas poskuša problematizirati posamezne odgovore in samoumevna prepričanja učencev

Odgovornost nosilcev oblasti - Učitelj razdeli učence v dve skupini in izvede socialno igro (simulacijo). Na temelju doživljanj učencev razvije pogovor o odgovornosti nosilcev oblasti, o njihovih vrlinah ipd. To poskuša povezati z vsakdanjimi izkušnjami učencev. V pogovoru se trudi problematizirati posamezne odgovore in samoumevna prepričanja učencev

Nadzorovati oblast: civilna družba - Učenci preberejo skrajšano verzijo členov Splošne deklaracije človekovih pravic in si ogledajo kratek aktivistični film Interferenze. Na osnovi ogleda filma in branja Deklaracije učitelj razvije pogovor z učenci, v katerega vplete ključne pojme – zlasti pojem civilne družbe, aktivističnega delovanja, budnosti državljanov, državljanske nepokorščine, odgovornosti vlade itd. Te pojme poskuša povezati z izkustvom učencev in kolikor le mogoče problematizirati posamezne pojme in odgovore

Človekove pravice - Učenci preberejo skrajšano verzijo členov  Splošne deklaracije človekovih pravic in si ogledajo kratek film na temo človekovih pravic. Na osnovi ogleda filma in branja Deklaracije učitelj razvije pogovor z učenci, v katerega vplete ključne pojme (zagotavljanje človekovih pravic, delitev oblasti, organe oblasti, pomen delitve oblasti) in vse skupaj poveže z vsakdanjim izkustvom učencev. Kolikor je to mogoče poskuša v pogovoru problematizirati posamezne pojme in odgovore

Vaje za krepitev pravičnosti I - Učitelj se z učenci pogovarja o krivicah, ki jih doživljajo, jih poskuša razumeti in spodbuditi k odpravljanju krivic

Pravičnost in poštenost - Učitelj razvije pogovor z učenci, v katerem najprej ponovi ideji pravičnosti kot enakosti in pravičnosti kot zaslužnosti (predhodna modela), nato se loti razvijanja pojma pravičnosti kot poštenosti. Učitelj vodi dialog z učenci

Pravičnost in zaslužnost - Učitelj razvije pogovor z učenci, v katerem ponovno kritično oceni idejo pravičnosti kot enakosti (ponovitev predhodnega modela) in se – na osnovi težav predhodnega opredeljevanja – loti opredeljevanja pravičnosti kot zaslužnosti. Tako kot ideja pravičnosti kot enakosti tudi ta ideja zahteva previdnost in ugotavljanje, ali vselej drži. Učitelj vodi dialog z učenci, ob posameznih odgovorih zastavlja nova vprašanja, preizvprašuje samoumevna prepričanja učencev. Sklep do katerega na koncu pride, je, da ima tudi opredelitev pravičnosti kot zaslužnosti (podobno kot pravičnosti kot enakosti) svoje težave in da bo treba naslednjič z razpravo nadaljevati

Pravičnost in enakost - Učitelj razvije pogovor z učenci, v katerem mora priti do opredelitve pravičnosti kot enakosti in nato do ugotavljanja, ali je ta opredelitev dobra. Ideja je, da ni vselej dobra in da bo potrebno razpravo nadaljevati. Več o tem v modelih Pravičnost in zaslužnost ter Pravičnost in poštenost. Učitelj vodi dialog z učenci, ob posameznih odgovorih zastavlja nova vprašanja, preizvprašuje samoumevna prepričanja učencev

Kar pogumno! - Učenci se razdelijo v skupine in izvedejo socialno igro (simulacijo). Učitelj na osnovi doživljanj učencev razvije pogovor z učenci, vanj vplete ključne pojme in vsebino poveže z vsakdanjimi izkušnjami učencev. Kolikor je to mogoče poskuša v pogovoru problematizirati posamezne odgovore in samoumevna prepričanja učencev, pri čemer v razpravo vključi vse ali večino učencev

Udeležba vseh pri demokratičnem odločanju - Učenci preberejo ustrezni odlomek iz knjige Gospodar muh Williama Goldinga. Ideja tega modela je nadaljevanje prvih treh na to temo, kar pomeni, da nadaljujemo z iskanjem značilnosti demokratičnega urejanja skupnih zadev. V tem modelu je predmet premisleka ideja, da imajo v demokratičnem odločanju vsi pravico do svojega glasu – ne glede na spolno, rasno, socialno ali kakšno drugo pripadnost

Demokracija – kaj je to? (3) - Učenci preberejo ustrezni odlomek iz knjige Gospodar muh Williama Goldinga. Ideja tega modela je nadaljevanje prvega in drugega, se pravi da nadaljujemo iskanje skupnih značilnosti demokratičnega urejanja skupnih zadev. Če so bila v predhodnem modelu predmet premisleka pravila demokratičnega odločanja na sploh, potem gre tukaj za nekoliko podrobnejši premislek s pomočjo opozicije med demokratičnim in totalitarnim odločanjem

Demokracija – kaj je to? (2) - Učenci si ogledajo film Gospodar muh in preberejo ustrezni odlomek iz istoimenske knjige Williama Goldinga. Učitelj s pomočjo branja odlomka razvije pogovor z učenci, vanj vplete ključne pojme in vsebino poveže z vsakdanjimi izkušnjami učencev. Kolikor je to mogoče poskuša problematizirati posamezne odgovore in samoumevna prepričanja učencev. Ideja tega modela je nadaljevanje prvega oziroma iskanje skupnih značilnosti demokratičnega urejanja skupnih zadev. Predmet premisleka v tem modelu so pravila demokratičnega odločanja – kakšna so, zakaj so takšna

Demokracija – kaj je to? (1) - Učenci si ogledajo film Gospodar muh in preberejo ustrezni odlomek iz istoimenske knjige Williama Goldinga. Učitelj s pomočjo branja odlomka razvije pogovor z učenci, vanj vplete ključne pojme in vsebino poveže z vsakdanjimi izkušnjami učencev. Kolikor je to mogoče poskuša problematizirati posamezne odgovore in samoumevna prepričanja učencev

Rasizem in terorizem - Učitelj prebere resnično zgodbo štirinajstletnega Abdula  iz Anglije. Nato z učenci razvije pogovor terorizmu, njegovih škodljivih posledicah in tem, kaj lahko vsakdo prispeva za mir v lokalnem okolju, svetu in za strpno obravnavanje drugih ljudi

Kulture v globaliziranem svetu - Učitelj najprej učence pripravi na simulacijo sestanka med plemenom Maka in Mednarodnim odborom. Temu sledi sama simulacija, v okviru katere učence razdeli v skupine, vsaki skupini predstavi nalogo, ki jo morajo opraviti, in jih nato ves čas spremlja ter jim (po potrebi) pomaga. Na koncu sledi razprava z učenci, v kateri skupno ocenijo skupinsko delo in razmislijo o problematiki kultur v sodobnem svetu

Oddaljene kulture in enotnost človeškega rodu - Učitelj najprej zastavi nekaterim učencem domačo nalogo. Tako dobi gradivo za primerjavo. Pri primerjanju kultur naj razlike izpostavi, vendar s končnim ciljem poudarka na pojmu enotnosti človeškega rodu, h kateremu ves čas usmerja pogovor

Pravica do izobrazbe in dela - Učitelj z ogledom kratkega filma vzpostavi motivacijo za pogovor o šoli in izobrazbi, njunem pomenu, vlogi v današnjem svetu in povezanosti z delom (poklicem). Učitelj naj razpravo izpelje tako, da bodo učenci čimbolj samostojno in preudarno razmišljali o celotni tematiki

Kdo je kriv? - Učitelj učencem zastavi dilemo, ki jo je potrebno analizirati, odkriti povezave med na prvi pogled nepovezanimi dogajanji itd. Potrebno je izdelati tudi načrt za rešitev dileme

Debata o pravicah kultur - Učitelj najprej učence pripravi na debato o temi, ki se nanaša na nasprotje med pravicama dveh kultur do izbire lastne prihodnosti (ter ohranjanjem kulturnega izročila in ohranjanjem same kulture). Učencem razdeli Delovni list: Inuiti  in uporaba DDT-ja – resnična zgodba. Ko imajo učenci delovne liste, jih razdeli v pare ali skupine s tremi člani. Nato jim predstavi tezo, o kateri bodo razpravljali

Generacije in kulture – kulture sveta - Učitelj lahko pred izvedbo učencem zastavi domačo nalogo. Tako dobi gradivo za primerjavo. Pri primerjanju kultur naj razlike izpostavi, vendar s končnim ciljem poudarka na pojmu enotnosti človeškega rodu, h kateremu ves čas usmerja pogovor

Opredeljevanje pojma kulture - Učitelj poskuša na nevsiljiv način doseči, da učenci na podlagi analogije med kulturami šimpanzov in kulturami ljudi sami definirajo pojem kulture. To doseže s predstavitvijo kulturnih razlik med posameznimi skupinami šimpanzov in primerjavo teh razlik z razlikami med človeškimi kulturami. Hkrati z učenci poišče splošne lastnosti vsake kulture, se pravi tiste lastnosti, ki predstavljajo definicijo kulture. To doseže z razpravo z učenci, s čimer razvija samostojno in kritično mišljenje otrok

Glasba različnih generacij - Učenci prinesejo v šolo skladbe, ki odražajo okuse starejše, srednje in njihove lastne generacije. Učitelj izpelje razpravo, v kateri s pomočjo primerov učenci iščejo vzorce (skupne lastnosti), ki so značilni za glasbeni okus posamezne generacije. Na tej osnovi preide k razpravi o značilnostih in problemih mlade generacije. To pomeni, da razpravljanje o glasbi ni glavni namen tega modela, temveč sredstvo za dosego zgornjih ciljev

Pogovor s starimi starši - Učitelj zastavi učencem nalogo, da se pogovorijo s starimi starši o značilnostih njihove generacije. Te pogovore naj zapišejo, opremijo s slikovnim gradivom in nato vse skupaj prinesejo v šolo

Kakšni so idealni starši? - Prvi korak je branje odlomka iz knjige Joanne Harris Igra brez časti. Odlomek na provokativen način daje misliti o odnosu mladostnikov do staršev. Služi lahko kot primerjava za lasten odnos učencev do njihovih staršev. S pomočjo tega odlomka učenci razmislijo o svojem odnosu do staršev, o tem, ali imajo kakšno idealno podobo, kakšni bi starši morali biti, kaj je vzrok morebitnih sporov med generacijama, ali je možno te spore rešiti itd

Šola hoje - Učitelj si z učenci ogleda risani film Šola hoje. Razvije razpravo, ki omogoča identifikacijo sporov (sporov med generacijami), razmislek o njih in predloge za njihovo reševanje. Razpravo razvija kot kritičen pogled na film, kar pomeni, da predpostavlja, da so zahteve odraslih pogosto povsem upravičene in da je vzgoja in izobraževanje dolžnost odraslih. Vendar pri tem ne nastopa avtoritarno, temveč to dilemo učencem predstavi skozi niz vprašanj, ki vodijo k utemeljevanju zahtev odraslih ne glede na morebitne medgeneracijske spore. Med razpravo uvaja posamezne zgoraj naštete pojme in po potrebi problematizira posamezne odgovore učencev

Vključevanje otrok s posebnimi potrebami – Življenje je lepo, če si del njega - Učitelj prebere resnično zgodbo Paule iz Anglije (V: Vključimo otroke!: Priročnik za spodbujanje soudeležbe otrok in preprečevanje socialne izključenosti, str. 90.), nato z učenci izpelje pogovor o posameznih momentih zgodbe in splošnem nauku, ki sledi iz nje

Vključevanje otrok s posebnimi potrebami – Veveriček posebne sorte - Učitelj pripravlja učence osmih razredov osnovne šole na branje knjige Svetlane Makarovič Veveriček posebne sorte otrokom iz prve triade. Pri tem je pomembno oboje: sama priprava učencev na branje knjige in nato samo branje. Kljub temu je za dosego učnih ciljev pomembnejša sama priprava učencev na branje, saj le-ta poteka pri pouku Državljanske vzgoje in etike in zadeva odnos do otrok s posebnimi potrebami. V okviru te priprave na branje učenci razpravljajo o vsebini knjige in sami nastopajo kot promotorji strpnosti in vključevanja otrok s posebnimi potrebami

Vključevanje otrok s posebnimi potrebami – identiteta 2 - Gre za poglobitev razprave o osebni identiteti oziroma o vprašanju, kaj nas dela za to, kar smo – torej za nadaljevanje modela Vključevanje otrok s posebnimi potrebami – identiteta 1. Smisel razprave je v reševanju samega problema in v tem, da bi razprava oziroma razmislek o temi prispevala k pozitivni samopodobi vseh otrok in zlasti otrok s posebnimi potrebami

Vključevanje otrok s posebnimi potrebami – identiteta 1 - Razprava o identiteti gradi na predhodnem modelu, ki je opisan v Odnos do težko bolnih in oviranih v razvoju 1.  Tudi tukaj naj učitelj skrbno pripravi dejavnost oziroma razpravo. Učence naj najprej spomni na predhodno opravljeno delo, njegove sklepe itd. Nato naj izpelje pogovor, v katerem bo razred razpravljal o vprašanju, kaj nas dela za to, kar smo, pri čemer naj bo pozoren, da bo razprava prispevala k pozitivni samopodobi otrok s posebnimi potrebami (če so takšni v razredu) oziroma k temu, da drugi učenci ne bodo ovira k izgradnji takšne samopodobe

Vključevanje otrok s posebnimi potrebami - Učitelj najprej skrbno pripravi dejavnost, s katero da učencem v razredu občutiti, kako je, če si kakorkoli gibalno oviran in kako velik uspeh je premagovanje te težave. Na osnovi te dejavnosti nato izpelje pogovor z učenci, v katerem se mora odraziti empatija do otrok s posebnimi potrebami in v katerem morajo učenci priti do sklepa, kakšen je pravilen odnos do teh otrok. Če je v razredu otrok s posebnimi potrebami naj delo v razredu (po potrebi) privede do tega, da ubesedi kakšno svojo izkušnjo

Časovni trak - Učitelj pripravi časovni trak, na katerem s pomočjo prepoznavnih izumov in drugih revolucionarnih sprememb, seznani učence o poteku sprememb v družbi

Moje okolje - Učna metoda, ki predstavlja spremembe v vsakdanjem življenju

Mreža življenja - Učenci skozi vajo in v diskusiji spoznavajo temo globalne prehrambene mreže in raziskujejo soodvisnost žive in nežive narave, neizbežen vpliv vseh človeških aktivnosti na okolje in posledice tega

Lov na kite - Učenci preberejo prispevek o lovu na kite in poskušajo o njem razmisliti. Učitelj primer uporabi za razpravo, v kateri bodo učenci  poskušali doseči konsenz o trajnostnem izkoriščanju morskih virov, pravicah domorodcev do lastne kulture in razvoja

Naslovna stran - Učence razdelimo v nekaj skupin. V vsaki skupini so najmanj štirje učenci. Učenci bodo na poseben list oblikovali naslovno stran časopisa. Učitelj vsaki skupini odda navodila za delo, iz katere so razvidne teme z kratkim opisom, ki jih učenci lahko izberejo za uvrstitev na naslovno stran. Mesto in način posamezne novice bodo učenci določili sami. Ob vsaki novici je mogoče dodati fotografijo, če učenci to želijo. Ko so naslovne strani končane jih predstavijo razredu, nakar o odločitvah razpravljajo

Pehanje za bogastvo in moč - Gre za vajo boja za moč in bogastvo ter za demonstracijo neenakosti v svetu. Obravnavajo se teme neenakopravne razdelitve bogastva, neuravnoteženosti virov moči in posledice tega, ter iz revščine izvirajoče krivice

Vrt v eni noči - Pri tej vaji se učenci seznanjajo z dejavniki, ki vplivajo na razvoj, načini, kako razvoj na lokalni ravni zadovoljuje potrebe občanov (ali pa jih ne), postopki sprejemanja odločitev o lokalnem razvoju

Zgodba o stvareh - Oglejte si predstavitev »Zgodba o stvareh« (The Story of Stuff) in jo po poglavjih uporabite kot vodilo za razpravo

Russel-Einsteinov manifest - Po odlomkih preberite Russel-Einsteinov manifest, ki ga uporabite kot osnovo za nadaljnjo razpravo o razmerju med znanostjo in etiko. (Celoten tekst skupaj s kratko predstavitvijo najdete pod »dodatnim materialom«)

Velikonočni otok - Na primeru iz zgodovine Velikonočnega otoka, predstavimo zgodbo ponesrečenega razvoja in končnega propada neke napredne civilizacije

Kiribati - Seznanimo se s primerom otoške državice Kiribati, ki zaradi dvigovanja morja vse bolj tone in bo po predvidevanjih znanstvenikov do leta 2050 povsem potonila in s tem izginila. Ljudje so soočeni z dejstvom, da se bodo morali preseliti in spremeniti svoj tradicionalni način življenja

Nafta – črno zlato - Predstavimo primer tako imenovanega »naftnega vrha« porabe nafte in poledice, ki ga za našo civilizacijo kot jo poznamo, predstavlja tak dogodek

Deklica in deček - Na primeru kratkega animiranega film »Girl and Boy« se skozi diskusijo razpravlja o razlikah in podobnostih v odnosu med moškim in žensko

Nova duhovna gibanja - Na primeru izpraševalnega lista se učenci seznanijo z nekaterimi slovenskimi duhovnimi gibanji in jih skozi diskusijo poskušajo ovrednotiti in opredeliti

Sožitje med človekom in naravo - Na primeru govora indijanskega poglavarja Seattla iz plemena Skvomiš iz leta 1854, v katerem se odziva na zahtevo belcev po indijanskem ozemlju, razvijte razpravo o razmerju med imeti in biti

Zulu - Na primeru plemena Zulu učencem predstavimo drugačno in oddaljeno kulturo, ki je v marsičem drugačna od naše

Prostovoljec sem - Vaja je zastavljena dvodelno. V prvem delu učitelj učence spodbudi, da se aktivno vključijo v prostovoljne akcije, v drugem pa skozi razpravo svoje izkušnje pridobljene s tem delom, predstavijo sošolcem

Globalna vas - Na primeru tako imenovanih "švicfabrik" razvijemo debato o globalni pravičnosti in o gibanjih, ki se zavzemajo zanjo

Čebele - Zamisli (vizije) različnih smeri. Primerjanje posledic. Na primeru čebel in njihove ogroženosti, predstavimo zgodbo razvoja in pretečega propada naše civilizacije

ZA ŽIVLJENJE V SKUPNOSTI SMO ODGOVORNI VSI - Medsebojni odnosi v šoli. V procesu individualnega dela, sodelovalnega učenja, problemskega pouka, frontalnega pogovora učitelj predstavi tezo, da smo za življenje v skupnosti odgovorni vsi

Nasilje med vrstniki - Skozi metodo gledališča učenci odigrajo različne prizore, v katerih podoživljajo medsebojne odnose in se na ta način učijo strpnosti in tolerance

Kreativni prosti čas - Skozi ustvarjanje pesmice o prostem času se soočijo z lastnim preživljanjem prostega časa, ki ga nato skozi razpravo lahko primerjajo s preživljanjem prostega časa nekoč in danes

Bonton - Učenec pred sošolci odgovarja na izbrana vprašanja, na katera se sošolci odzivajo tako, da izražajo svoje strinjanje oziroma nestrinjanje s podanim odgovorom

Učenje - Strategije učenja. Po začetnem preverjanju učnih navad se v nadaljevanju ure ob spremljajoči razpravi lotimo vaje spomina

Izrael vs. Palestina - Učitelj predstavi  situacijo na Bližnjem vzhodu. Nato razred razdelite na polovico. Ena polovica razreda predstavlja Palestino, druga polovica pa Izrael. Učenci sami preučijo svoj del zgodbe in razloge za nastanek terorizma v tem delu sveta

GSO - Teme se lahko lotite na dva načina. V prvem načinu razred razdelite na pol, pri čemer ena polovica predstavlja pozitivne druga pa negativne posledice GSO. Drugi način spoznavanja problemov v zvezi z GSO je preko stripa, ki je temelj za nadaljnjo razpravo

Pravice živali in vegetarijanstvo - Učenci se skozi igro opredeljujejo do vprašanj, ki zadevajo več nivojev obravnavanja živali v naši družbi

 

 

 

 


Bookmark and Share