|
|
Arhiv 2008, Arhiv 2007, Arhiv 2006
[John Rutter]
- Božični in tudi pred ter po silvestrski praznični čas, nam je
za razliko od drugih podobnih praznikov, z klasično glasbo nedvomno naklonjen,
vendar že zaradi specifično religiozne vsebine praznika, tovrstna glasba ne
skopari z raznimi preveč posladkanimi melodijami. V tem času je gotovo najbolj
poslušana tradicionalna cerkvena koralna glasba. Vsak, ki bi se v sodobni resni
glasbi ukvarjal s tem specifičnim žanrom praznične glasbe, bi že po definiciji
moral požeti vsesplošno odobravanje. In dejansko nekaj takega lahko trdimo za
angleškega skladatelja, dirigenta in producenta sodobne in tudi tradicionalne
koralne glasbe, Johna Rutterja
[Vladimir Ussachevsky]
- Elektrificirano dvajseto stoletje je med drugim tudi glasbeno
ustvarjalnost poneslo v nove dimenzije. V oddaji Glasbeni ciklon smo v prispevku
posvečenem Wendy Carlos in njenim elektronskim interpretacijam Bacha, že
omenjali ime njenega učitelja in mentorja Vladimirja Ussachevskega, ki velja za
nespornega pionirja elektronske resne glasbe. V današnji oddaji bomo prisluhnili
izboru njegovih eksperimentalnih elektronskih kompozicij, ki so nastale med leti
1957 in 1973
[Edward Elgar]
- Danes se podajamo na rob obdobja, ki ga vsaj načeloma
pokrivamo v naši oddaji. Na prelom 19. in 20. stoletja, ko je svoj glasbeni
talent mojstrsko izkazoval britanski skladatelj Sir Edward Elgar
[Gustav Holst]
- »Čas je, da se ponovno vrnemo h klasiki«. Tako bi lahko
začeli današnjo oddajo Glasbeni ciklon, v kateri se bomo dejansko vrnili h
»klasiki«. Poslušali bomo namreč eno najbolj znanih del sodobne klasične glasbe,
veleznano in velecenjeno orkestralno suito »Planeti«, britanskega skladatelja
Gustava Holsta
[Wendy Carlos]
- Vsak, ki spremlja razvoj resne glasbe bo znal povedati, da
med velikani tovrstne glasbe ni ravno veliko žensk. Zgodovinsko je to dejstvo
dokaj lahko razložiti, kako pa je s tem v sodobni resni glasbi, ki nastaja v
času, ko se je ženski že uspelo delno emancipirati. Če spremljate našo oddajo,
bi sklepali, da se to ni kaj bistveno spremenilo. Do danes namreč v naši oddaji
še nismo obravnavali ženske avtorice
[Friedrich Gulda]
- V današnjem Ciklonu se bomo priklonili enemu največjih in
najbolj samosvojih avstrijskih pianistov in komponistov resne in jazz glasbe
druge polovice dvajsetega stoletja, Friedrichu Guldi. Glasbeniku, ki si je
najbolj od vsega prizadeval zrušiti trdo zasidrane, zabetonirane rituale
meščanskega koncertnega življenja ter združiti navidez nezdružljivo, Mozarta in
boogie, Beethovna in swing, zabavno, jazz in resno glasbo. Poslušali bomo dve
njegovi pozni deli, prvo iz leta 1980, »Koncert za violončelo in pihalni
orkester« ter drugo iz leta 1981, »Koncert za Ursulo«, ki nedvomno potrjujeta
njegov življenjski moto preseganja glasbenih mej in ki hkrati predstavljata tudi
vrh njegove ustvarjalne moči
[Arvo Part]
- Ena bolj zastopanih smeri v sodobni resni glasbi je
minimalizem, o katerem smo že nekajkrat poudarili, da nam je še posebej blizu.
Vendar v samem minimalizmu obstaja tudi precejšno število stranpoti. Eno takih,
je na določeni točki svoje kariere, obral estonski skladatelj sodobne resne
glasbe, Arvo Pärt
[Bela Bartok]
- Med najpomembnejše in najvplivnejše skladatelje prve polovice
dvajsetega stoletja nedvomno sodi skladatelj, pianist in pionir
etnomuzikologije, Bela Bartok. V glasbo dvajsetega stoletja je vnesel številne
novosti, ob tem pa je zaslužen tudi za izjemno delo, ki ga je opravil na
področju ljudske in etnološko obarvane glasbe centralne Evrope, Balkana, in
severne Afrike. Zanimanje za ljudsko glasbo, ki mu je bil zvest vse življenje,
je pustilo nemalo sledi tudi v njegovem skladateljskem delu, ki iz današnje
perspektive sodi med najbolj bogate in najvplivnejše opuse sodobne resne glasbe
[John Adams]
- Dela sodobne resne glasbe se v današnjem času vse pogosteje
pojavljajo tudi v popularni kulturi. Sodobno resno glasbo tako lahko slišimo kot
glasbeno podlago na televiziji, v filmih, na radiu, v računalniških igricah, še
pogosteje pa kot miniaturne motive v popularni in seveda tudi alternativni
glasbi. Posebej mlajša generacija sodobnih ameriških skladateljev nima z
tovrstnim vključevanjem v svet popularnega, trivialnega, nobenih težav. Verjetno
eden najuspešnejših tovrstnih sodobnih skladateljev, posebej, če za merilo
vzamemo število glasbenih nagrad, je ameriški minimalist John Adams
[Sergei Prokofiev]
- V naših oddajah, ki so glede na bogastvo sodobne resne glasbe, pri
predstavitvi najpomembnejših imen še vedno nekje v mali šoli, imamo nemalo dilem
koga kdaj predstaviti in z katerim glasbenim delom. Za današnjo oddajo si te
dileme nikakor nismo olajšali. Kaj povedati in kaj ob obilici zares izvrstne
glasbe zavrteti v počastitev takšnega mojstra kot je bil ruski glasbeni virtuoz Sergei Sergeyevich Prokofiev
[George Gershwin]
- Klasična glasba začetka 20. stoletja je svojo kreativnost in
nadaljnji razvoj iskala v mnogih glasbenih žanrih. Na čelu ameriške glasbene
kreativnosti začetka in prve polovice 20. stoletja so tako stali elementi, ki so
etnološko značilni za ta del sveta. Tako v klasični glasbi lahko sledimo vzorcem
blusa, countrya in nenazadnje seveda tudi jazza. Eden največjih mojstrov spoja
klasične in jazzovske glasbe prve polovice 20. stoletja je bil nedvomno George
Gershwin
[Dmitri Shostakovich]
- 25. septembra letos smo praznovali 100 obletnico rojstva
ruskega glasbenega genija Dmitria Shostakovicha. Kot posebni oboževalci njegove
glasbe, si nikakor nismo smeli in mogli dovoliti, da bi ta obletnica minila brez
obeležitve v naši oddaji. Ker smo delo Shostakovicha na splošno predstavljali že
v eni od oddaj prejšnje sezone, se bomo na tem mestu bolj posvetili samemu delu,
ki ga v današnji oddaji predstavljamo. Poslušali bomo namreč Shostakovichevo 5.
simfonijo, Opus 47
[Zbigniew
Preisner]
- Premierno sezono Glasbenega ciklona smo začeli s »pregrešno« popularno
3. simfonijo Henryka Mikołaja Góreckega. Tudi štart v aktualno sezono bo
podobno neortodoksen. Poslušali bomo glasbo sodobnega poljskega skladatelja
Zbigniewa Preisnerja, ki ga verjetno veliko bolje poznamo kot skladatelja
filmske glasbe. Tovrstna namembnost njegovih del pa glasbi nikakor ne odvzema
vrednosti. Saj kot pravi na vratih svoje spletne strani www.preisner.com,
obstaja samo ena vrste glasbe, to je dobra glasba, sam pa ustvarja takšno, ki jo
tudi sam rad posluša
[Gyorgy Ligeti]
- Teden dni je tega, ko se je dokončno poslovil naslednji
velikan glasbe naše dobe. Naslednji po vrsti je bil Gyorgy Ligeti
[Henry Cowell in John Cage]
- Piano je stoletja predstavljal temeljni instrument
komponiranja in preko njega so skladatelji oblikovali osnovne elemente harmonije
in kontrapunkta. Kot ključni instrument zahodne glasbene tradicije in tvorec
njene kompleksnosti je znotraj 20-ega zadel ob temeljite spremembe, ki so se
dotikale novih rab starih orodij. Takoj po Francozih s Satijem na čelu sta tu
dva Američana
[Igor Stravinsky]
- Ker ob veličini njegove glasbe pomen besed marsikdaj zna
popolnoma zbledeti, se bomo za uvod podali kar k prvemu delu, Koncertantnim
plesom. V nadaljevanju pa v središče današnje urice postavljamo ritual
žrtvovanja starodavnih poganskih Rusov, poimenovan >Pomladno obredje<
[Elliott Carter]
- Evropski neo-klasicizem prejšnjega stoletja je doživel vrhunec med
obema vojnama. Čiste in precizne oblike, kot se le da zoperstavljene romantičnim
tendencam ter njeni kompleksnosti, subjektivnosti in bombastičnosti, so postale
tema dneva. Barok in Klasična glasba, ta >stara stila< sta s svojo ritmično
živahnostjo in prečiščenimi idejami prav lepo sovpadala s časom polnim hitrega
gibanja in odmaknjenega nereda. Objektivne konstrukcije in sama objektivnost,
vzpostavljanje reda in koordinacije med človekom in časom so predstavljale
najvišje zahteve skladateljem tega časa
[George Crumb]
- Raznolika uporaba instrumentov, razširjeni vokalistični
obsegi, neprekosljiva občutenost barvnih odtenkov, simbolizem, misticizem,
prekanjene aluzije ter eksotizem s pogostim iskanje navdiha v narodni in
ne-zahodnjaški glasbeni zapuščini. George Crumb, postava, ki ji danes namenjamo
polno uro je vsekakor otrok svojega časa. Tako po svojem razmišljanju kot po
glasbeni konturi s katero se je neizogibno zapisal vrhu ustvarjalnosti druge
polovice 20-ega stoletja
[Olivier Messiaen]
- Olivier Messiaen. Zanj, bolj kot za kateregakoli drugega glasbenega
velikana 20-ega stoletja, velja da ni pripadal nikakršnemu gibanju, pri čemer
lahko izpostavimo njegov obsežen in svojevrsten opus, intimen in nezavezan
sočasnim trendom in smernicam. Konstanta, ki ureja in zaveza, ki je avtorja
navdihovala vzdolž vseh let njegove ustvarjalnosti je zgolj ena: zaveza
misteriju svete trojice, božanskosti Kristusa, tematika predanosti Bogu,
veličastnost božjih stvaritev in razodetje
[Arnold Schoenberg]
- Leta 1921 je Schoenberg končno prišel do cilja. Kakor je sam
rekel: >Iznašel sem nekaj kar bo Nemški glasbi zagotovilo dominacijo naslednjih
sto let.<
[George Antheil]
- Pozdravljeni v najnovejši izdaji oddaje Glasbeni ciklon.
Danes vam predstavljamo Ameriškega komponista Georga Antheila samooklicanega >bad
boya< glasbe. Skladatelja, ki ga je pariška umetniška srenja z Picassom in
Joycem na čelu svojčas razglasila za glasbenega glasnogovornika njihovih
modernističnih idej. In avtorja >Mehaničnega baleta<, mejnika glasbene zgodovine
ob katerega premieri leta v 1927 v New Yorku je komaj ubežal pestem razjarjene
množice
[Terry Riley]
- Pred diskurz glasbene zgodovine je zadnja četrtina dvajsetega stoletja
postavila poseben problem. Okvir je bil dokončno razbit, polje ki ga je bilo
prej še mogoče ujeti pod enotnim pojmom pa ob vsej diverziji nemogoče zasesti s
aparati predhodnih pojmovnikov
[Alois Haba]
- V razvoju sodobne evropske glasbe posebno mesto zavzema tako
imenovana mikrotonalna glasba. Svojčas v središču pozornosti, dandanes pa že
pozabljena je povezana predvsem z enim imenom - Aloisem Habo
[Alfred Schnittke]
- Postmoderni polistilist, krščanski mistik ter Rus rojen
nemškima staršema je eden redkih skladateljev druge polovice dvajsetega
stoletja, katerih dela se uvrščajo v repertoarje orkestrov po svetu. Glavna
značilnost Schnittkeja je razvijanje svojevrstnega polistilizma, ki mu je
omogočal križanje različnih zgodovinskih idiomov in citiranj drugih skladateljev
s posebnim individualiziranim dramatičnim učinkom
[Claude Debussy]
- Govoriti o moderni glasbi kot glasbi, ki ima svoje začetke
umeščene v zgodnje dvajseto stoletje in ki da poslej to svojo modernost izkazuje
na vsakem koraku je zgolj približna resnica. V kontekstu umetnosti namreč
>moderno< implicira predvsem vidike estetskega in tehnike in ne zgolj
kronološkega načela. Modernost ali njena prva znamenja je tako povsem
upravičeno iskati v devetnajstem stoletju, prav kakor določene sodobno datirane
ustvarjalnosti ne po metodi, ne po občutju ni mogoče tretirati kot moderne
[Luciano Berio]
- V petdesetih letih prejšnjega stoletja se je pozornost in
ustvarjalnost skladateljev usmerila v tri načelne smeri: razširjanje serializma,
razvoj elektronske glasbe in vpeljevanje naključja. Poudarek je veljal
raziskovanju glasbenega materiala, razvoju glasbenega jezika ter sistemu in
filozofiji komponiranja. Ob predanosti tem objektiviranim vprašanjem je
ukvarjanje z opero in baletom, ki sta nujno vključevali tudi čiste glasbene
probleme, popolnoma izostalo
[Hanns Eisler]
- Ne ideja o »umetnosti zaradi umetnosti same«, temveč vera, da
mora biti umetnost predana socialnim in političnim bojem, postavlja
nemško-avstrijskega skladatelja Hannsa Eislerja v konkreten historičen kontekst,
ki naj bi mu odvzemal auro »univerzalnosti in večnosti«
[Louis Andriessen]
- Da minimalizem ni ostal domena samo ameriških skladateljev,
od sredine sedemdesetih naprej skrbi vrsta evropskih minimalističnih
komponistov. V prvi vrsti je seveda potrebno omeniti trojico iz vrst tako
imenovanih »svetih minimalistov«: Parta, Goreckega in Tavenerja. No, mimo njih
bomo danes govorili o nekem drugem evropskem skladatelju, ki je tako po
političnem profilu, kot po glasbenem zastavku precej drugačen od zgoraj
omenjenih. Govorili bomo o Nizozemcu Louisu Andriessnu
[Dmitri Shostakovich]
- Ob radikalni inovativnosti in prebijanju poprej obstoječih
okvirjev, imperativu, ki je zaznamoval ne samo sodobno resno glasbo temveč
totalnost 20. stoletja, prebavljivost postavlja probleme celo poslušalstvo
predanemu raziskovanju zvočno možnega. Nujno je torej bilo, da se je med popolno
glasbeno radikalizacijo ali na drugi strani repetivnostjo ter podajanju
prežvečenih zvočnih diskurzov, smerema ki vodita bodisi v popolno odtujenost ali
k nezgrešljivo trivializaciji rodila zgodba nekih drugih skladateljih
[Karol Szymanowski]
- Pozdravljeni v oddaji Glasbeni ciklon, v kateri vas z
svetilko v roki pošiljamo v temino zgodovine glasbenih odmevov, v kateri ste
nekje založili 20. stoletje. Potem, ko smo v prejšnji oddaji pobrskali po
zapuščini Edgarja Vareseja kot najodličnejšega slednika smernic, ki jo je v
glasbi podalo futuristično gibanja, vam danes predstavljamo njegovega
skladateljskega sodobnika
[Edgard Varese]
- Izrazito novi, nikoli poprej uporabljeni in izkoriščeni elementi
glasbenega ustvarjanja, podeljujejo delom nastalih v zgodnjem 20. stoletju prav
posebno barvo. Nastopila je nova svoboda še posebej izpostavljena napredku
tehnike, ritmu strojev in mehanizacije ter splošnemu procesu urbanizacije zaradi
katere je glasba prevzela povsem nove heterogene in pisane izrazne oblike
[GRAEME
KOEHNE]
- V uvodni oddaji smo vam predstavili zvoke, ki so svoj glasbeni navdih
iskali v pred-razsvetljenski duhovnosti. Danes vašim ušesom ponujamo izbor
glavne figure avstralskega glasbenega post-modernističnega gibanja, Graema
Koehnea
[Henryk
Mikolaj Gorecki]
- Kot uvod v našo programsko zasnovo vam danes ponujamo 3. simfonijo
poljskega skladatelja H.M. Goreckega, stvaritev ki je svoj navdih našla v času,
po katerem se glasbena zgodovina šele začne
|
|
|