[Teremin, Martenot in Trautonij 2. del] - V prejšnji, uvodni oddaji tega kratkega dvodelnega uvoda v sodobno resno elektronsko glasbo, smo besedo prepustili ohlapnemu orisu razvoja zgodnje elektronske glasbe, z omembo treh elektronskih instrumentov, ki so presegli eksperimentalno zasnovo tovrstnih naprav. Z zvočnostjo Teremina, Martenota in Trautonija smo vas torej že seznanili, danes pa vam povemo še kaj več o njihovih specifikah znotraj glasbene zgodovine

[Teremin, Martenot in Trautonij 1. del] - Ob svitu velikih izumov 19. in 20. stoletja, lahko na področju elektronske glasbe začetek in pionirsko dobo zakoličimo s Cahillovim telharmonijem, ki se je ponudil lačnim ušesom prav na prelomu 19. in 20. stoletja. Prehodno, a kljub temu opazno vlogo, so v naslednjih desetletjih odigrali instrumenti, ki so prej kot uveljavitev doživeli usodo nekakšnih stranpoti glasbene zgodovine ali v najboljšem primeru usodo prehodnih iznajdb. Naj jih naštejemo: teremin, trautonij in martenot. Če jim že poskušamo najti nekakšno skupno določilo, so v svoji prehodnosti predvsem predhodniki kakšnega sinthesizerja, po duhu pa otroci takratnih glasbenih hrepenenj

[Benjamin Britten] - Današnji Glasbeni ciklon bomo namenili predstavitvi angleškega skladatelja, dirigenta in pianista Benjamina Brittna, enega najbolj vidnih glasbenih genijev sodobne resne glasbe 20. stoletja, katerega 94 rojstni dan bi, če bi bil še med nami, praznovali nedavnega 22. novembra

[Sergej Rahmaninov] - Današnjo priložnost posvečeno resni glasbi, bomo izkoristili za spoznavanje enega najbolj prepoznavnih klasikov sodobne resne glasbe, ruskega skladatelja in pianista, Sergeja Rahmaninova. Njegov sloves izhaja predvsem iz upravičenega poveličevanja njegove vloge enega najboljših pianistov vseh časov, nekje v ozadju pa ga v veličino povzdiguje tudi njegova vloga zadnjega velikega skladatelja ruske romantične tradicije

[Ottorino Respighi] - Italijanski skladatelj Ottorino Respighi, si je v svoji glasbi prizadeval za obnovitev italijanske glasbene kulture. Temeljna značilnost njegovega pisanja je bilo spajanje tradicionalnih z novimi izraznimi sredstvi. Tako je nastala glasba, ki je včasih robustna, vendar z izjemnim smislom za melodijo in orkestralno barvitost. Ottorino Respighi je bil izrazit programski skladatelj in je napisal več simfoničnih pesnitev, dejaven pa je bil tudi kot dirigent in glasbenik

[Alan Hovhaness] - Eden najbolj plodovitih skladateljev dvajsetega stoletja, je bil ameriški virtuoz škotsko armenskih korenin, Alan Hovhaness. Ustvaril je 67 simfonij in okrog 400 drugih glasbenih del, med temi številna koralna dela, balete in opere. Njegova glasba v poslušalcu zlahka vzbudi občutek skrivnostnosti, kar izhaja iz prepletanja glasbe mnogih kultur. Kar je v njegovi glasbi ameriškega, je način, kako je klasično glasbo obrnil v nekaj eksotičnega

[Joaquín Rodrigo] - Biser in ponos španske sodobne resne glasbe, Joaquín Rodrigo Vidre, ki je dvajseto stoletje živel v več kot samo najočitnejšem pomenu te besede,  se je v glasbi uveljavil kot mojster kompozicije za klasično kitarsko glasbo in kot pianist. Čeprav je bil slep od zgodnjega otroštva, je na glasbenem področju ustvaril opus, ki mu v njegovi deželi ni enakega. V svoji najznamenitejši kompoziciji »Concierto de Aranjuez«, ki ji bomo prisluhnili tudi ob današnji priložnosti, je ustvaril vrhunec španske sodobne glasbene kulture in delo, ki je ovekovečilo mesto klasične kitare v klasični glasbi

[Pauline Oliveros] - V današnjem ciklonu se bomo posvetili zelo samosvoji ameriški glasbeni ustvarjalki, Pauline Oliveros, ki velja za eno ključnih figur sodobne elektronske improvizacije glasbe in snovalko koncepta »globokega poslušanja« (»Deep Listening«) - meditativne glasbene percepcije, ki jo bo tudi ob nocojšnjem poslušanju njene glasbe priporočljivo upoštevati

[Leonard Bernstein] - Verjetno nas ni malo teh, ki smo v prvi stik z klasično glasbo prišli pod mentorstvom ameriškega dirigenta, skladatelja in pianista Leonarda Bernsteina. Ob tem, da je bil in še vedno je znan predvsem po svojem ognjevitem dirigentskem slogu in pedagoškem občutku, ki ga je razkošno izkazoval predvsem v svojih znamenitih televizijskih koncertih za mladino, je tudi v svoji skladateljski karieri ustvaril kar nekaj prelomnih glasbenih del. Majhnemu delu tega bogastva bomo imeli priložnost prisluhniti tudi nocoj

[Samuel Barber] - Samuel Barber je bil eden redkih preostalih glasbenih lirikov sodobne resne glasbe dvajsetega stoletja. V boju z sodobnimi glasbenimi trendi se je zdelo, da je boj izgubil, a se danes izkazuje, da vendarle ni bilo tako. Njegova dela so danes ponovno aktualna, kar gre zasluga predvsem nekaterim filmskim hitom osemdesetih let, kot sta recimo »Platoon« in »The Elephant Man«, ki so v svojo glasbeno podlago vključili nepozaben »Adagio za godala«, ki je nastal iz usedlin njegovega violinskega koncerta. Posledično je Barber postal eden najbolj poslušanih in izvajanih sodobnih ameriški skladateljev. Za svoj čas pa je bil Barber vse preveč konzervativen skladatelj, da bi lahko bil na kak način moderen - njegove harmonije so nepozabne, a zaprte v strogo tonalnost, njegovi ritmi močni in jasni, glasba pa zapisana predvsem dobri melodiji

[Jean Sibelius] - V zadnjem Glasbenem ciklonu v pomladnem ciklusu oddaj, bomo za zaključek krajše glasbene ekskurzije v prvo polovico dvajsetega stoletja, prisluhnili finskemu skladatelju in heroju naroda, Jeanu Sibeliusu. Čeprav je izvorno izhajal iz švedske družine, pa sta njegova glasba in politični angažma igrala pomembno vlogo pri oblikovanju finske nacionalne identitete. Ker letos v septembru mineva tudi petdeset let od njegove smrti, se nam tako ponuja idealna priložnost, da vam v poslušanje ponudimo dve njegovi simfoniji

[Richard Strauss] - Richard Strauss je znameniti nemški pozno-romantični in zgodnje-moderni skladatelj, ki je z svojo glasbo zaznamoval prehod iz 19. v 20. stoletje. Zaslovel je predvsem z svojimi simfoničnimi pesnitvami in operami, bil pa je tudi zelo cenjen dirigent. Za pokušino bomo nocoj prisluhnili dvema njegovima značilnima kompozicijama iz začetka dvajsetega stoletja

[Carl Orff] - Pred dnevi, natančneje 8. junija, je minilo natanko 70 let od prve, premierne uprizoritve enega najbolj prepoznavnih glasbenih del 20. stoletja, scensko glasbene kantate »Carmina Burana«, nemškega skladatelja Carla Orffa

[Gustav Mahler] - Glasbeno vizionarstvo avstrijskega skladatelja in dirigenta Gustava Mahlerja, je glasbo, ki jo je ustvarjal na pragu 20. stoletja, naredilo aktualno tudi za današnji čas. V svojem času je bil znan predvsem kot izvrsten dirigent, danes pa ga poznamo kot enega največjih post-romantičnih skladateljev simfonij. V skladu s tem, si bomo v današnji oddaji privoščili eno njegovih najpopularnejših del, znamenito 5. simfonijo, ki je nastala v letih 1901 in 1902

[Charles Wuorinen] - Charles Wuorinen je ameriški skladatelj in med drugim tudi ustanovitelj in glasbenik v enem najbolj priznanih ansamblov za sodobno glasbo na svetu. Piše pretežno serialno instrumentalno glasbo, ki je med drugim pod vplivom tudi fraktalne geometrije in teorije kaosa, zaradi česar je njegovo delo vredno še dodatne pozornosti. Leta 1970 je bil eden najmlajših skladateljev, ki je prejel prestižno Pulitzerjevo priznanje za glasbo in sicer za elektronsko kompozicijo »Time's Encomium«. V današnji oddaji bomo sicer prisluhnili dvema religiozno motiviranima kompoziciji iz začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja

[Witold Lutoslawski] - Poljski skladatelj Witold Lutosławski, šteje med najpomembnejše evropske skladatelje druge polovice dvajsetega stoletja. Ob svojem glasbenem udejstvovanju, je svoj neizbrisen delež prispeval tudi na političnem in kulturnem področju. Poljski je namreč s svojim udejstvovanjem pomagal izpod jarma komunizma, za kar ga je Poljska država leta 1994, le nekaj tednov pred smrtjo, nagradila z najvišjim državnim priznanjem. Nocoj bomo prisluhnili trem njegovim  pomembnejšim glasbenim delom

[Maurice Ravel] - Seveda ni skrivnost, da je ime Mauricea Ravela, francoskega pianista in skladatelja iz začetka dvajsetega stoletja, globoko zarezano v zavest vsakega ljubitelja glasbe. A bi verjetno ob razvpitem Boleru, povprečen poslušalec le stežka prepoznal še kakšno od njegovih kompozicij. To bomo poskušali popraviti nocoj, ko vam bomo, ob sicer neogibnem Boleru, predstavili še tri primerke njegove genialne virtuoznosti, ki mu je nenazadnje prinesla tudi naziv enega najbolj cenjenih francoskih skladateljev

[Elliott Carter] - Elliott Carter je starosta ameriške povojne kompozicije, ki še danes, ko se približuje že svoji stoletnici, še vedno sklada v svojem značilnem atonalnem slogu, ki je njegovo ime proslavil širom sveta sodobne resne glasbe. V današnji oddaji bomo prisluhnili petim njegovim sicer nekoliko manj znanim, a zato nič manj značilnim komornim kompozicijam

[Paul Hindemith] - Po angleškem glasbenem ponosu iz začetka 20. stoletja, Ralphu Vaughanu Williamsu, ki smo ga obravnavali v pretekli oddaji, se v današnji selimo k Nemcem. Predstavili bomo temelj nemškega glasbenega ponosa iz prve polovice 20. stoletja - skladatelja, violinista, glasbenega učitelja, teoretika in dirigenta, Paula Hindemitha. S tem namenom bomo prisluhnili trem njegovim najbolj priljubljenim delom

[Ralph Vaughan Williams] - Eden najbolj značilnih ali pa značilno angleških skladateljev iz začetka in prve polovice 20. stoletja, je Ralph Vaughan Williams. Najbolj znan je po svojih simfonijah, izvrstno pa je skladal tudi komorno glasbo, opere, koralno in filmsko glasbo. Svoje mesto v zgodovini si je priboril tudi kot edinstven zbiratelj britanskih ljudskih pesmi. V današnji oddaji bomo po malem prisluhnili najboljšemu od naštetega

[Gershon Kingsley] - Po Paulu Lanskyu, ki smo ga predstavljali v prejšnji oddaji, na področju elektronskega eksperimenta nimamo več kaj veliko izbir kot da stopimo naproti popularni glasbi. Ta, za današnjo glasbeno kulturo tako presoden korak je uspel v Nemčiji rojenemu, sicer pa v Ameriki ustvarjajočem skladatelju Gershonu Kingsleyu. Izhajajoč iz klasične glasbe, ki ji je ostajal zvest tudi med svojimi elektronskimi avantgardnimi eksperimenti, je Kingsleyu s pomočjo prvega na trgu dostopnega elektronskega instrumenta znanega kot Moogov sintetizator, uspelo ustvariti popolnoma novo perspektivo popularne glasbe

[Paul Lansky] - V glasbi ameriškega skladatelja Paula Lanskya je neka nevsakdanja  dualnost. Na eni strani njegova glasbena dela zaposluje visoka tehnologija in računalniška inovacija, na drugi pa kompleksne metode in prakse, s katerimi na koncu ustvarja dela, ki presegajo to osnovno tehničnost in posegajo globoko na področje osebnega in sentimentalnega. Čeprav njegova pomembnost korenini predvsem v tehnični superiornosti na področju računalniške glasbe, je še pomembnejši njegov glasbeni doprinos, ki se ponaša s pristno radovednostjo in človeško toplino, ki ji bomo v današnji oddaji lahko prisluhnili v nekaj izbranih kompozicijah

[Krzysztof Penderecki] - Verjetno nobenemu ljubitelju klasične glasbe minuli vikend ni ušlo, da je Maribor gostil enega največjih skladateljev sodobne resne glasbe, Krzysztofa Pendereckega. Če ste ali pa če niste imeli te sreče v živo prisluhniti koncertu pod njegovo taktirko, v vsakem primeru ne bo odveč, v strnjeni obliki prisluhniti nekaterim njegovim najbolj prepoznavnim delom, na čelu z znamenito »Žalostinko za žrtve Hirošime«

[Heiner Goebbels] - Biti provokativen, političen, je nemškemu skladatelju Heiner Goebbelsu, že zaradi z zgodovino omadeževanega imena, precej lahko. Njegova glasbeno aktivistična zavezanost socialnim tematikam, vleče svoje korenine iz, v nemškem kulturnem univerzumu že doživetega umetniško-političnega zavezništva, materializiranega v sodelovanju med Hannsom Eislerjem in Bertoldom Brechtom. Svojevrstno posvetilo temu legendarnemu du-u si bomo danes privoščili v Goebbelsovem znamenitem delu »Eislermaterial«

[Philip Glass] - Po seriji velikanov minimalizma smo končno prispeli še do zadnjega izmed pionirske četverice in tistega, ki je nedvomno v popularni kulturi najbolj izpostavljen. Ameriškega skladatelja Philipa Glassa si bomo glasbeno danes v vsej njegovi veličastnosti privoščili v kompoziciji napisani za kultni eksperimentalni dokumentarni film »Koyaanisqatsi« iz leta 1982

[La Monte Young] - Skladateljsko ime, ki mu bomo posvetili današnjo oddajo, smo v zadnjih tednih pogosto omenjali. Če bi si kdo zaslužil naziv »oče minimalizma«, potem bi to bil vsekakor ameriški skladatelj La Monte Young. Oddolžili se mu bomo v odlomku iz njegove epske minimalistične kompozicije »The Well Tuned Piano«

[Karlheinz Stockhausen] - O avtorju, ki mu bomo v današnji oddaji posodili uho, bi lahko ali morda celo morali govoriti veliko več kot pa nam to dopušča struktura oddaje. Tako presodno pomembnost pripisujemo nemškemu glasbenemu pionirju, skladatelju in ekscentriku, Karlheinzu Stockhausenu. V današnji oddaji bomo prisluhnili trem njegovim prelomnim delom: »Kontra-Punkte«, »Gesang der Junglinge« in »Helikopter-Streichquartett«

[Gavin Bryars] - Gavin Bryars je sinonim za sodobno resno glasbo. Razlog za to je ob nesporni kvaliteti kompozicij, predvsem neverjetna raznolikost njegovega dela, saj posega v številne glasbene stile. V današnji oddaji bomo poslušali štiri njegova dela: »After the Requiem« iz leta 1983, »Alaric I or II« iz leta 1989, »Allegrasco« iz leta 1990 in verjetno njegovo najbolj znano minimalistično kompozicijo »Jesus Blood Never Failed Me Yet«, ki je nastala med leti 1971 in 1993

[Terry Riley] - V nekaj uvodnih oddajah novega leta bomo poplačali dolg, ki ga še dolgujemo osnovam minimalističnega gibanja. O Terry Rileyu smo v naši oddaji sicer že govorili, a smo se do sedaj posvečali predvsem delom, ki zaznamujejo njegovo kasnejše sodelovanje z godalnim kvartetom »Kronos«. V današnji oddaji se bomo posvetili njegovi začetkom, kompozicijam, ki veljajo za pionirska dela minimalizma. S tem namenom bomo prisluhnili trem znamenitim Rileyevim delom: »In C« iz leta 1966, »A Rainbow in Curved Air« iz leta 1967 in na koncu še »Poppy Nogood and the Phantom Band« iz leta 1969

[Steve Reich] - Dobrodošli v novem letu. Tudi v tem z sedmico obeleženem letu vam bomo v oddaji Glasbeni ciklon skušali približevati zvočno pokrajino prepogosto zanemarjene sodobne resne in eksperimentalne glasbe, v katero, tako po tiho povedano, pogosto kukajo tudi ustvarjalci popularne glasbe, posebej takrat, ko iščejo kašno novo glasbeno zamisel. Eden takšnih pogosto kopiranih ali posnemanih ustvarjalcev je ameriški skladatelj sodobne resne glasbe, Steve Reich