[Zvezdana Novaković] - Vroclav, četrto največje poljsko mesto, vsako leto konec marca gosti zanimiv festival, ki v originalu sliši na ime »Przeglad Piosenki Aktorskiej« ali s kratico PPA, kar bi po naše lahko prevedli kot »Festival odrskega petja«. Festival ima na Poljskem bogato tradicijo in je precej odmeven

[Karl Jenkins] - V zadnjem Glasbenem ciklonu bomo, kot je že skoraj preveč predvidljivo, prisluhnili »Requiemu«. A bo v našem izboru vsaj nekaj malega izvirnosti. Ne bomo prisluhnili kašnemu vele znanemu ali kateremukoli »Requiemu«, pač pa sodobnemu istoimenskemu delu britanskega skladatelja Karla Jenkinsa

[Jean Sibelius - Simfonija št. 2] - Počasi se bližamo koncu leta in že je čas za božična in novoletna darila. Eno takšnih, seveda glasbenih, vam bomo podarili v današnji oddaji Glasbeni ciklon. Zavrteli vam bomo znamenito Sibeliusovo Simfonijo št. 2

[Jóhann Jóhannsson] - Finančna kriza, ki lomasti po zahodni hemisferi, je trenutno najbolj prizadejala Islandijo. Iz solidarnosti vam danes razkrivamo enega njenih številnih glasbenih draguljev. Jóhann Jóhannsson je islandski glasbenik, skladatelj in producent, soustanovitelj umetniške organizacije in glasbene založbe Kitchen Motors, ki v Reykjavíku promovira idejo eksperimentalne ustvarjalnosti, sodelovanja in iskanja nove umetniške izraznosti. Člani omenjenega kolektiva so med drugimi člani tako znanih islandskih skupin kot so Sigur Rós, Múm in Slowblow

[Morten Lauridsen] - Kot smo omenili v eni prejšnjih edicij oddaje Glasbeni ciklon, bomo eno zadnjih letošnjih oddaj namenili tudi priznanemu ameriškemu skladatelju danskih korenin, Mortenu Lauridsenu. V današnji oddaji bomo s tem namenom prisluhnili cvetoberu njegovih del za zbor in orkester

[Eric Whitacre] - Eric Whitacre  je ameriški skladatelj mlajše generacije, rojen leta 1970, ki v glavnem ustvarja zborovsko glasbo, glasbo za pihala in elektronsko glasbo, deluje pa tudi kot dirigent

[Hauschka] - V aktualni oddaji bomo nadaljevali z razkrivanjem sodobnih trendov v resni glasbi. Predstavili vam bomo projekt z imenom Hauschka, za katerim se skriva zelo zanimiv  nemški  skladatelj in pianist Volker Bertelmann. Njegovo delo v glavnem temelji na delu za prepariran klavir, ki ga spretno kombinira z modernimi glasbenimi praksami popularne kulture. Prisluhnili bomo njegovemu najnovejšemu albumu z naslovom »Ferndorf«

[Nurse with Wound] - »Nurse with Wound« ali na kratko NWW je ime glasbenega projekta angleškega glasbenika Stevena Stapletona, ki z svojo avantgardno zvočno formo že od konca sedemdesetih naprej navdihuje in zgraža poslušalce. V današnjo oddajo Glasbeni ciklon smo iz njegovega bogatega glasbenega opusa uvrstili album iz leta 2004 z naslovom »Angry Eelectric Finger«

[Damon Albarn] - Kot smo začrtali v preteklih dveh oddajah, nas na začetku jesenskega ciklusa oddaj Glasbeni ciklon, zanima povezovanje popularne in resen glasbe. Če v tem kontekstu omenimo ime Damona Albarna, bi verjetno marsikdo nejeverno zmajeval z glavo

[Max Richter] - Max Richter je rojen leta 1966, danes pa med številnimi turnejami in gostovanji, večino časa preživi v Veliki Britaniji. Richter je študiral glasbeno kompozicijo in klavir na Univerzi v Edinburghu, na Kraljevski glasbeni akademiji in pri  Lucianu Beriu v Firencah

[Nico Muhly] - Po krajšem premoru ponovno pozdravljeni v oddaji Glasbeni ciklon. Oddaja, katere primaren namen je prezentirati zvočno pokrajino 20. in nadalje 21. stoletja, s tem prehaja v svojo četrto sezono. Po vrsti oddaj, v katerih smo vam predstavljali glavna imena ponudbe sodobne resne glasbe, jim v novi sezoni ob bok postavljamo tudi tisti del spregledanega segmenta sodobne ustvarjalnosti

[Heitor Villa-Lobos] - V zadnji oddaji to sezono se bomo podali na kontinent, o katerem smo do sedaj malo govorili. Eden najbolj znanih in vplivnih skladateljev južne Amerike, je bil brazilski skladatelj Heitor Villa-Lobos. Njegova glasba je nastajala pod močnim vplivom brazilske ljudske glasbe in stilističnih elementov klasične evropske tradicije

[Frederick Delius] - Današnji Glasbeni ciklon bomo posvetili angleškemu skladatelju nemškega rodu, Fredericku Deliusu, ki je v začetku 20. stoletja zasnoval samosvojo različico impresionističnega glasbenega jezika. S tem namenom bomo prisluhnili kratkemu intermezzu iz opere A Village Romeo and Juliet z naslovom The Walk to the Paradise Garden, času primernemu glasbenemu delu In a Summer Garden in orkestraciji North Country Sketches

[Alban Berg] - Alban Berg je bil svojevrsten avstrijski skladatelj, ki je skupaj z učiteljem Arnoldom Schönbergom in Antonom Webernom sestavljal tako imenovano »Drugo dunajsko šolo«. Ustvarjal je glasbo, ki je združevala klasični glasbeni romanticizem z osebno interpretacijo Schönbergove dvanajsttonske tehnike. Alban Berg velja danes za eno pomembnejših figur resne glasbe dvajsetega stoletja

[Carl August Nielsen] - Carl August Nielsen je bil danski dirigent, violinist in skladatelj. Velja za enega največjih danskih skladateljev, njegova glasbena dela pa odmevajo tudi širše. Čeprav je verjetno največje ime skandinavske glasbene estetike Finec Jean Sibelius, pa med njegovi sodobniki Carl Nielsen gotovo drži zelo posebno in pomembno mesto. Velja za ambasadorja danske post-romantične glasbe in nasploh za enega najpomembnejših skandinavskih skladateljev. Danes je znan predvsem po šestih simfonijah in prgišču preprostih komornih kompozicij, ki so popularne predvsem v njegovi domovini

[Aram Khachaturyan - Spartak, 3. dejanje] - V današnjem Glasbenem ciklonu vam predstavljamo še tretje dejanje baleta »Spartak«, enega najbolj monumentalnih glasbenih del sovjetsko armenskega skladatelja Arama Khachaturiana. Kot smo v glavnem povedali že v prejšnji oddaji, je balet »Spartak« posvečen znani zgodbi o legendarnemu sužnju, ki se je uprl Rimljanom

[Aram Khachaturyan - Spartak, 1. in 2. dejanje] - Letos 1. maja je minilo natanko 30 let od smrti Arama Khachaturiana, sovjetsko armenskega skladatelja, čigar glasbeno delo je bilo pod močnim vplivom komunističnega režima in armenske ljudske glasbe. V ta namen bomo v današnji in prihodnji oddaji prisluhnili njegovemu najznamenitejšemu scenskemu glasbenemu delu, baletu »Spartak«

[Giacomo Puccini - »Madam Butterfly« 2. in 3. dejanje] - Minulo oddajo smo vpričo letošnje 150 obletnice rojstva, posvetili Giacomu Pucciniju, enemu največjih mojstrov opere. S tem namenom vam skozi aktualni oddaji predstavljamo njegovo najznamenitejšo opero »Madam Butterfly«. V prejšnji oddaji smo lahko prisluhnili prvemu dejanju opere, danes pa bomo v oddaji prisluhnili še preostalima, drugemu in tretjemu dejanju opere

[Giacomo Puccini - »Madam Butterfly« 1. dejanje] - Letos decembra bo minilo natanko 150 let od rojstva Giacoma Puccinija, enega najpomembnejših italijanskih opernih skladateljev po Verdiju. To je dobra priložnost, da v naši oddaji predstavimo nekaj, kar počnemo zelo redko - opero. V naslednjih dveh oddajah vam bomo v ta namen predstavili eno najmogočnejših Puccinijevih opernih del, »Madam Butterfly«

[Spektralna glasba - 4. del - Postspektralizem] - »...vsak posamezni zvok že pravi - Mi«, je svojčas zapisal veliki filozof Theodor Adorno. Čas po pionirskem obdobju spektralizma mu prepričljivo pritrjuje. Finca Magnus Lindberg in Kaija Saariaho, Britanca Jonathan Harvey in George Benjamin ter Francoza Marc-Andre Dalbavie in Philippe Hurel družno z mnogimi drugimi sodobnimi komponisti najrazličnejših glasbenih provenienc, potrjujejo naslednje: »vsako individualno delo je zgolj agent latentne kolektivnosti«. Pristali smo v post-spektralnem obdobju!

[Spektralna glasba - 3. del - Tristan Murail] - Povojni serializem ter mnoge druge smeri, ki so omrežile akademsko in neakademsko sfero glasbenega ustvarjanja, so zanemarjale harmonijo. Spektralna glasba je v prvi plan postavila prav ta glasbeni segment. Zanjo je veljalo - dokler kompozicija ni podprta z harmonijo, je vsakršno delo zgolj šepavec. A kaj dejansko je spektralizem? Tristan Murail pravi, da ni ne slog, ne zbir tehnik, ampak predvsem drža do glasbene materije. Današnjo oddajo posvečamo prav njemu in novim vidikom spektralne glasbe, začeli pa bomo s pariškim institutom IRCAM

[Spektralna glasba - 2. del - Gerard Grisey] - Prvotna dela povezana s pojmom »spektralne glasbe« so se frekvenčnega spektra dotikala zgolj obrobno. »Partiels za 18 instrumentov« iz leta 1975 Gerarda Griseya in leto kasnejša »Memoire-erosion« Tristana Muraila, dveh prvoborcev nove glasbene smeri, se tako dokaj obrobno dotikata formalnega spektralizma. Šele z naslednjimi deli so pomanjkanje vpogleda v materijo, pomanjkljivost tehnoloških ter znanstvenih orodij postali preteklost. V današnji oddaji se bomo posvetili Gerardu Griseyu in njegovemu konceptu spektralizma

[Spektralna glasba - 1. del] - Povojna avantura s serializmom, konkretno in čisto elektronsko glasbo je dodobra izpraznila koncertne dvorane ali pa ji je bil dostop do njih zaradi specifičnih tehnologij omejen. Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja so glasbene odre na novo prevetrila. Poleg razvpitega minimalizma in raznih neproblematiziranih post-modernizmov, predstavlja vrhunec tega obdobja rojstvo »spektralizma« oziroma »spektralne glasbe«. V naslednjih štirih oddajah se bomo po spektralnem pobočju podali v samo osrčje glasbene materije in spoznavali idealne zvoke skozi njihovo materialnost

[Pierre Boulez] - Pierre Boulez je francoski skladatelj sodobne resne glasbe, priznani mednarodni dirigent in glasbeni teoretik. Velja za enega vodilnih skladateljev post-Webernovega serialnega gibanja, ki je v svoja dela sprejel tako elemente glasbenega naključja kot elektronske glasbe. Dan pred 83 rojstnim dnevom, ga bomo z odlomkom njegove ustvarjalnosti počastili tudi v naši oddaji

[Jonathan Harvey] - V današnjem Glasbenem ciklonu bomo prisluhnili izbranim kompozicijam enega mlajših virtuozov sodobne resne glasbe, britanskemu skladatelju Jonathanu Harveyu

[John Cage] - John Cage je svojevrsten glasbeni pionir. Je ena osrednjih osebnosti sodobne avantgardne glasbe in po mnenju mnogih eden najbolj vplivnih skladateljev 20. stoletja. Ob skladanju je bil aktiven na področjih filozofije, pisateljevanja, vizualnega ustvarjanja, bil pa je tudi strasten nabiralec gob. Avantgardni Američan se je oddaljil od učenja svojega zgodnjega mentorja Arnolda Schoenberga, s svojimi deli in razmišljanji pa danes nič manj ne vznemirja in spodbuja k premisleku, kakor v sredi  prejšnjega stoletja, ko je kot mlad in reven napisal nekaj glasbenih komadov, ki so globoko zarezali v svet zahodne sodobne glasbe

[Erik Satie] - Po ciklu posvečenem rojstvu elektronske glasbe, se za nekaj časa ponovno vračamo h konceptu predstavljanja posameznih avtorjev sodobne resne glasbe. Za današnjo oddajo se bomo vrnili na sam začetek dvajsetega stoletja in prisluhnili francoskemu skladatelju in pianistu, vsestranskemu ekscentriku, Eriku Satieu

[BBC Radiophonic Workshop] - V seriji oddaj posvečeni »porodnim krčem« elektronske glasbe, je ob grobem orisu tendenc, ki so prevevale tedanji splošni dinamični napredek, ostala nedotaknjena otoška elektronika. Britanska elektronika dejansko s svojimi rezultati, celinskim kolegom ni bila konkurenčna. A vendar se v njenem osrčju najde nepozabna glasbena avantura iz šestdesetih let, ki so ji poveljevale predvsem ženske

[Iannis Xenakis] - Pristop k glasbi se je v povojnem obdobju povsem predrugačil. Vera v napredek, razvoj novih tehnologij ter izpraznjenost starih obrazcev, je vrsto komponistov prisilila k iskanju novih poti. Iannis Xenakis arhitekt, inženir in modernist v najžlahtnejšem pomenu te besede, je bil eden prvih, ki so v glasbo začeli vnašati formalne strukture in filozofske modele

[Luc Ferrari] - Tudi v današnji oddaji nadaljujemo z serijo oddaj posvečenih rojevanju elektronske glasbe. Prvi falangi povojnih pionirjev elektronske glasbe, se je kmalu pridružil tudi Francoz Luc Ferrari. Velja za enega izmed tistih, ki je novi zvočnosti dal sprejemljiv obraz in določeno mero ironične distance ter je ob Xenakisu glavni predstavnik drugega vala komponistov konkretne glasbe pariškega elektronskega studia

[Morton Subotnick] - V današnji oddaji bomo s pomočjo Mortona Subotnicka dospeli do točke, na kateri se zgodba elektronske glasbe dokončno preusmeri v svojo danes bolj domačo in poznano različico. Eksperimenti na eni in komercialne težnje na drugi strani, so v 60-ih letih prejšnjega stoletja v elektronski glasbi pomenili sestop v drugo fazo njenega razvoja

[Philips Research Laboratories] - V pretekli oddaji smo del odmerjenega časa namenili »Utrechtskem Institutu za sonologijo«, kot nasledniku pionirskega Philipsovega studia v Eindhovnu. Danes bomo naredili korak nazaj in se posvetili prvemu obdobju razvoja elektronske glasbe na Nizozemskem, ko so smernice nadaljnjega razvoja še nihale med komercialno in akademsko izrabo danih pogojev. Nazadujemo torej v leto 1956, ko se je tudi Nizozemska vpisala na elektronski zemljevid Evrope

[Lekcija iz zgodovine elektronske glasbe - Nizozemska] - Po tem ko smo se v predhodnih oddajah dotaknili samih izvorov povojne elektronske glasbe, v današnji oddaji nadaljujemo z glasbenimi in geografskimi razširitvami teh prvih naporov. Domet praks, kot sta jih zastavila konkretna in čista elektronska glasba, se je v tehnično-estetskem smislu izkazal kot neomejen. New York, Milano, Tokio, Varšava in Utrecht so z svojimi studii prevzeli pobudo in predstavljajo prve znanilce ekspanzije nadaljnjih posegov v samo bistvo glasbene materije

[Konkretna glasba] - Na sledi pionirjev elektronske glasbe, kolikor jim je seveda sploh moč slediti, v današnjem Glasbenem ciklonu nadaljujemo s konceptom imenovanim »konkretna glasba«

[Karlheinz Stockhausen in memoriam] - V eni od preteklih oddaj, v kateri smo obravnavali življenje in delo Karlheinza Stockhausena, smo se potožili, da je to avtor, ki bi mu lahko ali morda celo morali posvetiti veliko več časa kot pa nam to dopušča naša oddaja. Usoda nam je slednjič omogočila, da Stockhausenu namenimo še nekaj besed, vendar razlog za to priložnost ni nič kaj vesel, saj moramo naslovu današnje priložnosti pridodati tisti zlahka razumljivi in nič kaj utolažljivi »Karlheinz Stockhausen in memoriam«