|
| |
Arhiv,
O radijskih oddajah
Radijske oddaje
Wendy Carlos
Posnetek si lahko na računalnik prenesete na strani:
http://archive.org/details/WendyCarlos
Vsak, ki spremlja razvoj resne glasbe bo znal povedati, da
med velikani tovrstne glasbe ni ravno veliko žensk. Zgodovinsko je to dejstvo
dokaj lahko razložiti, kako pa je s tem v sodobni resni glasbi, ki nastaja v
času, ko se je ženski že uspelo delno emancipirati. Če spremljate našo oddajo,
bi sklepali, da se to ni kaj bistveno spremenilo. Do danes namreč v naši oddaji
še nismo obravnavali ženske avtorice. To sicer res pove, da avtoric sodobne
resne glasbe še vedno ni ravno veliko in njihova dela še vedno v glavnem ne
sodijo med vrhunce tovrstnega ustvarjanja, vendar v tolažbo ženskemu spolu
moramo priznati, da popolnoma obupavati tudi ne gre. Sploh v drugi polovici 20.
stoletja se je število uspešnih skladateljic, ki jim veljavo priznavajo tudi
njihovi moški kolegi, drastično povečalo. V prihodnje bomo tudi v naši oddaji
tem skladateljicam resne glasbe posvetili več pozornosti. Na nek pogojen način
pa bomo to krivico začeli popravljati že v današnji oddaji.
Prisluhnili bomo interpretaciji baročne klasične glasbe, kot
jo je koncem šestdesetih pionirsko na enega prvih komercialno dostopnih Moogovih
synthesizerjev zasnovala ameriška pianistka in skladateljica Wendy Carlos. V
celoti bomo poslušali njen drugi album z naslovom »The Well-Tempered Synthesizer«
iz leta 1969, za zaključek pa bomo prisluhnili še nekaj skladbam iz
revolucionarnega in pionirskega prvenca »Switched-On Bach« iz leta 1968, ki se
med drugim ponaša tudi z nazivom enega komercialno najuspešnejših albumov
klasične glasbe.
Razlog zakaj lahko o Wendy Carlos kot o ženski predstavnici sodobne resne glasbe
govorimo le pogojno, je v tem, da se je Wendy rodila kot moški po imenu Walter
Carlos, kot transeksulana ženska pa je zaživela šele v prvi polovici
sedemdesetih. Večino svojih zgodnjih revolucionarnih del, ki jih bomo nekaj
slišali tudi v današnji oddaji, pa je tako izdala še pod svojim moškim imenom,
vse ponovne izdaje teh zgodnjih del pa so že pripisane njeni ženski identiteti.
Pogojen pa ni samo govor o spolu, pač pa tudi o glasbi, ki jo bomo lahko
poslušali v nadaljevanju. Wendy se je sredi šestdesetih seznanila z dvema
očetoma elektronske glasbe, ki sta jo napeljala na pot, ki bo zaznamovala njeno
kariero in življenje. Prvi je bil pionir elektronske glasbe in njen učitelj,
Vladimir Ussachevsky (izg. Ušačevskij), drugi pa oče prvih komercialnih
synthesizerjev, Robert Moog. Wendy je postala ena prvih lastnic tega instrumenta
in kot klasično izobraženo pianistko jo je najprej zanimalo kako bo na tem novem
in nenavadnem instrumentu zvenel Johann Sebastian Bach. Leta 1968 je tako izdala
svoj prvenec »Switched-On Bach«, na katerem na Moogov synthesizer preigrava
nekatere Bachove skladbe. Uspeh albuma je bil naravnost mitski. Bil je prvi
album klasične glasbe, ki se je prodal v platinasti nakladi. Ko govorimo o
glasbenem vplivu pa lahko brez pretiravanja zatrdimo, da je na nek način
zakrivil celo rojstvo same elektronske glasbe.
Revolucionarni uspeh teh prvih elektronskih eksperimentov je Wendy spodbudil, da
se je popolnoma posvetila združevanju klasične in sintetične glasbe. Med drugim
je svoj status v popularni kulturi dodatno povišala s glasbenim prispevkom za
kultni Kubrickov film »A Clockwork Orange« in revolucionarni Disneyjev »Tron«.
Seveda gre v obeh primerih za pionirska posega elektronske glasbe v film.
Čeprav je njen prvenec »Switched-On Bach« pomembnejši iz zgodovinskega vidika,
pa večina skladateljev sodobne glasbe veliko večjo glasbeno vrednost pripisuje
njenemu drugemu albumu z naslovom »The Well-Tempered Synthesizer«, ki ga bomo v
nadaljevanju slišali v celoti, vključno z Wendyinim komentarjem, ki ga je kot
dodatek k ponovni izdaji plošče posnela ob obletnici izida leta 1999. Na »The
Well-Tempered Synthesizer« najdemo sintetizirane predelave del Monteverdija,
Scarlattija, Handela in seveda Bacha, zaigrane na Moogov modularni glasbeni
sintetizator, kot se je uradno klicala ta monstruozna glasbena naprava.
Za zaključek bomo poslušali še nekaj Bachovih priredb iz znamenite plošče »Switched-On
Bach«. Slišali bomo znamenito »Air on a G String«, »Jesu, Joy of Man's Desiring«,
»Preludij in fuga številka 2.«, za sam konec pa še »Kantato št. 29.«.
S tem pa bomo za danes zaključili. Ponovno vas vabimo k
poslušanju ob tednu osorej. Srečno!
AVIZO
| |