[28.12.2009] ČAKAJOČ GODOJA - Razmišljajoč o razmahu kritične misli, številnih analiz iz postkapitalizma, post- in dekolonializma ter prenosa vseh omenjenih diskurzov na raven kulturne politike kot tudi na vsakdanje življenje, je strašljiv predvsem razkorak med teorijo in prakso

[28.12.2009] Vloge, ki jih igramo - Kinematografija, filmski festivali in vsakodnevno gledanje filmov na televiziji, računalniku govorijo o tem, kako ljudje uživamo ob gledanju še tako bizarnih in mukotrpnih filmov

[16.12.2009] Humor kot politična taktika - Že Platon je ugotovil,  da se nam ljudje zdijo smešni takrat, ko imajo napačna prepričanja o svojem znanju ali sebi. Ko se je te dni predsednik vlade Borut Pahor vrnil iz Libije in sebe primerjal z Josipom Brozom Titom, ki je na sprejem pri predsedniku Gadafiju čakal celih šest ur, njemu pa je uspelo priti v avdienco v eni sami, smo pomislili na bistroumne analize starogrškega filozofa

[16.12.2009] Novi zakon o RTVS in argumentacija - Kakšno razpravo ob osnutku novele zakona o RTVS, ki zaenkrat manj buri duhove, kot smo pričakovali, lahko pričakujemo? Bo ta kaj bolj uspešna od prejšnje? Bo argumentacija v njej bolj trezna, manj politična in bolj prepričljiva? Če sodimo po relativno mirnem začetku, bi se to lahko zgodilo

[16.12.2009] »Vedno govorim resnico« ali o novinarski ignoranci - Ali ženskam včasih paše, če jih pretepajo? Natanko takó zelo plemenito meni prvak stranke SNS Zmago Jelinčič. Za nameček je besede navrgel ob priložnosti akcije proti nasilju nad ženskami. Postavil se je tam nekje na ljubljanskem Tromostovju in po svoje modroval

[12.12.2009] Za staro pravdo? - Dan D, slovenski proletarec je končno spoznal, da si mora pravico priboriti na ulici, če mu je ne bodo podelili jezični dohtarji. Delavci, študenti upokojenci, sindikati skupaj družno skandirajo v imenu pravice. Oblastnikom se tresejo hlače, nič nas ne more ustaviti, kot bi dejali naši južni sosedje. „Mi smo najjači.” Izpolnitev sanj ali farsa?

[8.12.2009] Arbitražna meteorologija - V znanem vicu se poglavar indijanskega plemena, sicer nevešč te vloge, pred začetkom zime odloči naročiti svojemu plemenu, da naseka drva. Nikoli ne veš, zima bo lahko huda, čeprav za letos kaže, da ne bo. Toda ker ni bil prepričan, koliko dela se splača vložiti v pripravo na novo »kurilno sezono«

[8.12.2009] Konec konca - Enaindvajseto stoletje nam je prineslo konec – “konec konca zgodovine“. Konec je namreč ene same univerzalne in vseobsegajoče ideje liberalizma, ki je konstituirala Zahod kot edini civiliziran in razumen svet. Mit in logos naše politične identitete sta naletela na inherentne probleme in opozicijo. Posledica tega je fundamentalizacija stališč. Odprto je polje ideološkega boja, v katerem je edina gotovost to, da gotovosti ni

[8.12.2009] Male in velike stranke - Ob strankarskih političnih bojih se zdi branje klasikov osvežujoče. Pomaga jasneje uvideti sedanji trenutek. Zelo osvetljujoče je prebirati Demokracijo v Ameriki Alexisa de Tocquevilla. Nastala je davnega leta 1835 – torej v času, ko je po Ljubljani popival dr. France Prešeren

[8.12.2009] Ideologija dela - Eden od značilnih elementov sodobnih produkcijskih procesov je pričakovanje delavčeve absolutne predanosti in zavzetosti za delo. Ideologija dela je tisti mehanizem, ki mobilizira delavce oziroma jih sistematično odkrito ali prikrito nagovarja k predanosti in angažiranosti za delo

[28.11.2009] Clinton v Sloveniji - Po desetih letih je Clinton znova obiskal Slovenijo. Mediji so ga bili polni, prispevki novinarjev o njegovem obisku – tako se je zdelo – so tekmovali v tem, kateri bo bolj idiotski. Na POP TV, denimo, smo zvedeli (zares ekskluzivno!), da je v Slovenijo priletel z letalom, da so ga čakali ljudje s fotoaparati, da se je odpeljal v Ljubljano – pomislite, skozi tunel ipd

[13.11.2009] O kulturi in kulturnosti dogodkov - Kateri kulturni dogodki v mestu Maribor še sploh pritegnejo publiko in kateri ne? Kaj publiko zanima, kako zahtevne in na kakšen način so predstavljene vsebine? Sem med tistimi, ki že dlje časa opažamo, da je treba biti plat zvona

[13.11.2009] Neznosna lahkost privatizacije - Začnimo z anekdoto. Ko naj bi neki knez vprašal svojega ministra za trgovino, kako lahko država pomaga ekonomiji, mu je ta odvrnil, da naj se čim manj vpleta v njo in prepusti zadeve trgu. Če temu dodamo še nevidno roko trga, ki vse najboljše uredi, naslovno podobo o plimi

[13.11.2009] O zasebnem v šolstvu - Zasebnost na področju šolstva lahko razumemo na dva načina. Nekdo se lahko zavzema za zvečanje števila zasebnih šol, lahko pa organizira delovanje javnega šolstva po logiki trga, t. j. konkurence med zasebniki. Tukaj se bom posvetil drugemu problemu

[10.11.2009] Ni demokracije brez humorja - Oddaja Hri-bar je znova na tnalu in bati se je, da bodo vodilni možje iz vodstva RTV Slovenija, ki nas že štiri leta zaman prepričujejo, da jih ni nastavila politika, čeprav so za njimi ostali identifikacijski plonk lističi, kajpak dosegli svoje

[10.11.2009] Freud in seks kot pravi odgovor - »Ne poznam vprašanja, vendar vem, da je seks definitiven odgovor nanj,« je sprva dejal tisti, ki se je tolikanj zgražal nad Slavojem Žižkom in njegovimi tremi minutami dobrega filma, ki pomenijo več kot usoda Slovenije

[17.10.2009] Zvezdnato nebo nad nami in kranjske klobase v nas - Bil je vroč poleten dan leta 2006, ko se je Mary Ann Zalokar Okicki iz kraja Mentor v Ohiu  ustavila v mesariji Ažman v mestecu Euclid pri Clevelandu. Na vratih je sicer pisalo »Azman Meats«. Ko je prišla na vrsto, se je ponosno obrnila k mesarju z dragocenim in kasneje nadvse odmevnim naročilom

[16.10.2009] Nekaj misli k Manifestu za odlično javno šolo - V prvi septembrski številki Šolskih razgledov lahko preberemo 10 tez oziroma zahtev Manifesta za odlično javno šolo, ki je nastal kot posledica javnih tribun v organizaciji Ministrstva za šolstvo. V nadaljevanju bom ocenil dve

[16.10.2009] OKOLJSKI DAVKI – LIBERALNI ODPUSTKI - Princip obdavčevanja okolju škodljivih proizvodov in dejavnosti spominja na neki v zgodovini zelo znani princip plačevanja odpustkov za svoje grehe. Tako je ponovno dovoljeno »grešiti« vsem tistim, ki jim to omogoča njihova denarnica. Sporočilo je jasno: onesnažujte

[16.10.2009] Komu je še mar svoboda medijev? - V letošnjem letu, januarja in junija, sem izdal dve knjigi o stanju novinarske in medijske avtonomije pri nas. Skupaj okoli 1600 strani. Vanju sem vložil ogromno svojega časa. Prva knjiga nosi naslov »In media res: novinarji med etiko, politiko in kapitalom«, druga »Somrak medijske avtonomije: boji za politično hegemonijo 2004–2008«

[16.10.2009] Vstaja v suženjstvo zakletih? - Omenjena citata, vsak na svoj način govorita o prihodnosti, prvi o tem, kaj nas čaka, drugi nam nekoliko vulgarno namiguje, kaj je treba storiti. Wallerstein zveni že skoraj preroško, Žižkova provokacija pa kljub temu da je v prvi vrsti namenjena klesanju njegove javne podobe

[26.9.2009] O povratni vozovnici iracionalnosti - Predstavljajte si, da se zgodi čudež in iz mariborskega letališča poleti nov ponudnik storitev. Ker Ryanaira ni več, mu recimo kar Srečair. Da bi stvar bila še privlačnejša, novi letalski prevoznik ponudi izjemno poceni vozovnice. Povratno karto do New Yorka dobite že za pičlih 9,99 evrov

[12.9.2009] Pohlep, vzajemnost in nova spontana ideologija slovenske levice - »Povedati hočem, gospe in gospodje, da pohlep, če se grdo izrazim, ni nič slabega. Pohlep je dober. Pohlep obrodi uspehe. Pohlep očiščuje in predstavlja bistvo razvoja. Pohlep v vseh svojih oblikah, po življenju, denarju, znanju pomeni razvoj človeštva.«

[12.9.2009] O zvišanju davčne stopnje - Najprej o razdeljenosti koalicije ob vprašanju povišanja davčne stopnje za najpremožnejše razrede. Nekateri menijo, da je razdeljenost nekaj slabega in da bi morali tisti, ki so prevzeli oblast, o vseh vprašanjih misliti enako, če pa že ne mislijo enako, tega ne bi smeli pokazati v javnosti

[8.8.2009] Cinizem kot forma političnega mišljenja in delovanja - Na večer evropskih volitev nas je prvak opozicije znova poskušal prepričati, da je volilni rezultat  »streznitveni signal« za premislek tudi o zamenjavi vlade. Njegovo samoponujanje, diskurz o nujnosti partnerstva in Pahorjevi domnevni aroganci, kjer se je, izjemno zadovoljen nad rezultatom, znova ogledoval v škornjih premierja, je začinil z novo opazko v njemu tako ljubem tonu

[8.8.2009] Kužnost, še ena posebnost slovenske politične stigmatizacije - Smo v Sloveniji deležni političnega kadrovanja na način, kot smo ga spremljali v mandatu pretekle vlade? Mnenja so deljena. Povprečna percepcija govori o tem, da sedanji mandatar ne dosega nivoja prejšnjega, kjer je kadrovanje, čeprav največkrat skrbno prikrivano, postalo sistemski algoritem, da pa bi Borutu Pahorju zlahka očitali marsikateri spodrsljaj

[8.8.2009] Novinarski povratniki iz politike in primer Muženič - Se smejo novinarji po svojem postanku v politiki vrniti na svoje poprejšnje delovno mesto brez omejitev? V Sloveniji se, vpričo nedorečenosti zakonodaje, o tem velikokrat sprašujemo. Nazadnje ob primeru Mirjam Muženič, dopisnice RTV Slovenija iz zamejstva in Trsta

[8.8.2009] Meje jezika so meje sveta - Jezik nosi svojo usodo, če jo razumemo ali ne. In čeprav je neujemljiva najbrž po definiciji, si večkrat za botro jemlje nevednost, celo glede jezika. Še huje je, vaše razumevanje jezika utegne razkriti vašo usodo ali usodo koga drugega

[8.8.2009] Anonimnost ali kako politika novinarje lovi na limanice neznanja - Anonimno pisanje – skoraj vedno naletimo le na pisno komunikacijo - se je v Sloveniji razpaslo preko vseh dopustnih mejah. Največkrat ga srečujemo na spletnih forumih in ni težko uvideti, čemu služi

[4.8.2009] Novinarji, ki komaj čakajo, da naši pridejo na oblast - Evropske volitve so za nami in zdaj poznamo slovenske zmagovalce in poražence – o njih je tekla beseda v izobilju. Bolj malo ali nič pa smo načeli misel, kako so jo ob tem odnesli novinarji. Komu bi lahko ploskali med njimi in komu ne? Ter s kakšno obrazložitvijo? Njihova poklicna drža je, znova na preizkušnji, prinesla nekaj ekscesov

[4.8.2009] Javni poziv za pregon Busheve administracije - Ena izmed zadnjih intervencij je tudi javni poziv k pregonu administracije Georga W. Busha za zločine proti človeštvu, v katerem so izpostavili tri ključne točke in sicer dejanje agresije na tujo državo, avtorizacijo in uporabo mučenja in nelegalno pridržanje oseb. O tem, kam je mednarodna politika in pravo zaplavala po 11. septembru 2001, kdo lahko sedaj odigra ključno vlogo in kako lahko slovenska vlada pripomore k obsojanju ameriških zločinov pojasni Miha Andrić

[9.7.2009] IZGUBLJENO S PREVODOM - Danes je politika predvsem sistem organiziranih interesov, vnaprej predvidenih birokratskih strukturiranih dejavnosti, organiziranih in diskurzivno konceptualiziranih možnosti. Beller označuje te diskurze pojavnosti kot izpraznjene, zaprašene z abstraktizacijo, praznimi frazami in zrenji v »neotipljivo« prihodnost. Ustvarjanje socialnega miru se vzpostavlja skozi različne pristope, če ne drugače tudi skozi t. i. psevdoaktivnost, kot stanje v sodobni družbi označi Slavoj Žižek

[9.7.2009] »LEVICA« IN »DESNICA«? - Govor o »levici« in »desnici« je del vsakdanjega govora, ne le govora o političnih strankah in drugih političnih figurah, temveč tudi o osebnih prepričanjih posameznikov. Vendar pa se nam vse pogosteje zastavlja vprašanje, ali je pojma »levice« in »desnice« še mogoče smiselno in dosledno uporabljati

[9.7.2009] Reinvencija moralnosti - Pred kratkim sem na tem mestu že pisal o posebni priložnosti, s pomočjo katere najširša javnost znova odkriva pomen in težo moralnega ravnanja kot takega v družbeni sferi. Govorim o finančnem zlomu in gospodarski krizi, ki sta zavladala globalno. Za izvirni greh je bila promptno osumljena morala – kar se nam dogaja, so dejali, je delo moralne krize, moralna kriza je dejansko gospodarska, in obratno. Takrat, no, še zmeraj, so celo krivca zanjo iskali in našli v človeškem značaju

[9.7.2009] Politika in laž - Najprej o politiki. Prva stvar, na katero želim opozoriti, so ravni politike oziroma ravni političnega. Tako lahko ločimo politiko na visoki ravni in (nemara) politiko, ki se odvija na lokalni ravni, politiko, ki zadeva slehernika. Verjamem, da je ta ločitev nejasna, zato jo bom poskusil dodatno opredeliti

[9.7.2009] Umazane roke goloba miru - Umberto Eco nas v svojem članku Reflections on War (Razmislek o vojni) opozarja, da je glavna dolžnost intelektualca to, da kritizira svoje intelektualne sopotnike. Vlado Miheljak mu v Mladini pritrjuje s tem, ko trdi, da se liberalnega intelektualca prepozna po tem, da sicer kritizira desne politike, v pravi užitek pa mu je kritika (njegovih) levičarjev, ko le-ti zagrešijo napako. V tem duhu bom nadaljeval tudi sam

[15.6.2009] Kriza vseh kriz? - Vaclav Havel nas v svojem slavnem eseju »Živeti resnico: Moč brezmočnih« poziva, da prenehamo živeti v laži in začnemo živeti resnico. Havel je te besede zapisal kot disident v boju s totalitarnim komunizmom, vendar nas v istem eseju preroško opozarja pred plitkostjo ciljev potrošniške civilizacije. Morda je v luči trenutne krize vredno premisliti o vlogi morale in etike v življenju posameznika

[15.6.2009] Roka priletne dame - »Morda je to njeno največje delo doslej. Seveda se šalim, vendar je ta njena gesta vsega spoštovanja in ovacij vredna. Marijan Zlobec je najbolj tečen slovenski novinar, obseden s samim sabo in svetovno krivico, ki se mu godi. Včeraj pa mu je Svetlana primazala eno, lahko rečem, v imenu nas vseh

[15.6.2009] Svoboda do sovraštva? - Živimo v »dobi tolerance«, a skoraj polovica evropskega prebivalstva ima še vedno negativno mnenje o marginaliziranih skupinah in uporablja ksenofobično ter rasistično retoriko. Tako je na mestu premislek o popolni svobodi govora kot neodtujljivi pravici, ki se v primerih sovražne in diskriminatorne nastrojenosti govorca izkaže za grobo kršenje človekovih pravic

[15.6.2009] Civilna družba je vse bolj tržno usmerjena - Mojca Planšak je magistra primerjalnega študija idej in kultur in pomočnica direktorja pri Maski v Ljubljani. V letih 2003–2005 je bila odgovorna urednica Mariborskega radia študent – Marš. Zdi se, da od takrat ne more iz svoje kože, saj skupnostne medije raziskuje po dolgem in počez. Je tudi ustanoviteljica in svetnica Evropskega foruma skupnostnih medijev. Spregovorila je o tem, zakaj se tovrstnim medijem ne daje prave priložnosti za razvoj, predstavila svoj pogled na medije in zgodbo radia Marš in brez dlake na jeziku skritizirala trenutno mariborsko kulturno politiko in civilno družbo, ki nima pravega družbenega zanosa

[15.6.2009] Človekove pravice in GSO - Če se peljete skozi naselja v naši državi, boste opazili, kako so si v zadnjih petih, desetih letih postala podobna. Ob vstopih in izstopih iz krajev vas bodo pozdravljali neskončni metri diskontnih škatel, okrašenih s kičastimi logotipi. Zdi se, da je na delu neka uniformizacija

[15.6.2009] Položaj ne-materialnega dela - Marginalizacija se lahko dogaja tudi v obliki izključevanja določenih aspektov življenja večine. Na ta način je danes izključeno ne-materialno delo, ki v kognitivnem kapitalizmu sicer predstavlja izhodišče za ustvarjanje presežne vrednosti, vendar pa večinoma ostaja neprepoznano in nenagrajeno

[18.5.2009] V pričakovanju volitev - Bližajo se evropske volitve. Številne organizacije začenjajo s političnimi in informacijskimi kampanjami. Na drugi strani pa med ljudmi opažamo trend nezanimanja za »visoko« politiko in konvencionalno politično participacijo. Na tem mestu se je smiselno vprašati, kaj tako stanje pomeni za demokracijo, zakaj je do takega stanja prišlo in ali smo državljani morda zavezani k političnemu udejstvovanju

[18.5.2009] Kdo koga "uresničuje"? - Samouresničevanje za sodobnega človeka ne predstavlja več le pravice, temveč postaja moralna obveza. Samouresničevanje nam ponujajo/zapovedujejo delodajalci, šole, proizvodi, kultura. Toda gonja za samouresničenjem povečuje našo dovzetnost za manipulacijo

[18.5.2009] Prihodnost neke zmote - Zgoraj citirana zdravnik duš in temačni poet sta vsak na svoj način napovedala konec vzpona neke civilizacije. Kosovel piše epitaf Stari Evropi, Freud izraža svojo skepso nad (krasnim) Novim svetom. Danes že pričamo koncu nekega sistema, ki se je razglašal za konec zgodovine

[18.5.2009] Krizno odkrivanje morale - »Želim povedati, da je kapitalistična ekonomija napačna ekonomija. Zdaj želijo reformirati svoj sistem, torej prav tega, ki je povzročil krizo. Želim reči, da imamo opraviti z moralno krizo in ne s krizo financ. Tisto, kar potrebujemo, je nov finančni sistem, utemeljen na pravičnosti

[18.5.2009] Argumenti za podržavljanje podjetij - Zaresova grožnja z izstopom iz vlade je pokazala na programsko zadrego vlade. Na dlani je nujnost podržavljenja podjetij, ki jih dušijo menedžerski prevzemi. Nekateri člani vlade pa še kar blejajo neoliberalne floskule o nevmešavanju države v gospodarstvo

[18.5.2009] Položaj delavcev v času krize - V januarski številki Katedre sem navedel naslednje Marxove besede: »Delo proizvaja prečudne stvari za bogatine, toda za delavca proizvaja pomanjkanje. Proizvaja palače, toda za delavce brloge. Proizvaja lepoto, toda za delavca pohabljenost. […] Proizvaja duha, toda za delavca proizvaja bebavost, kretenstvo

[1.5.2009] Vladavina drhali, sovraštvo in splet - Smo že padli tako nizko, da smo prepuščeni na milost in nemilost drhali? Sosednja kolumnistka Večera Svetlana Slapšak verjame, da ja. Nevzdržno stanje prerašča v sistem, krepi se ohlokracija, tj. vladavina drhali, pravi na sledi grškemu zgodovinarju Polibiju in jo nadvse točno zaznava v vse manj virtualnem svetu medmrežja

[10.4.2009] Bolje brezposeln kot filozof - V Katedri zaradi njene zgodovine in profila izdajatelja v veliki meri nastopajo študentke in študenti. Kot pisci in bralci. Mnogi med njimi so filozofinje in filozofi, kar je vzpodbudno. Na tem mestu smo že pisali, da nekateri politiki takih ne marajo

[10.4.2009] Odgovornost šolskih oblasti do demokracije - ...je naslov članka, ki ga je v letošnji januarski Katedri objavil Andrej Adam, izražajoč zaskrbljenost glede razvoja našega, to je slovenskega šolskega sistema in posledično tudi glede tega, kako in koliko bodo bodoče generacije usposobljene aktivno živeti demokracijo (kar koli naj bi ta izraz že pomenil). Avtor članka pač meni, da je za tvorno življenje v družbi, ki sama sebe imenuje »demokratična«, pač nujno, da če že ne vsi, pa vsaj večina članov takšne družbe razpolaga z različnimi znanji

[10.4.2009] Nasilje in šola - Večina med vami se verjetno rada spominja šolskih dni: osnovne in srednje šole. Učitelji, prigode, vragolije. Večinoma so spomini neboleči. Če si zavrtite fotografije iz tistega časa, ne morete za nikogar reči: ah, kdo bi si mislil, da bo nekega dne prišel v šolo z orožjem in ustrelil 15 sošolcev

[10.4.2009] Upanje v dobi somraka - Lahko v dobi krize, ko se sistem, za katerega smo verjeli, da bo trajal večno in nam prinesel raj na Zemlji, sesuva kot hišica iz kart, najdemo razlog za upanje in kje ga lahko iščemo? Preden pa odgovorim na to vprašanje, je morda dobro, da z nekaj primeri orišem resnost položaja, v katerem smo se znašli

[13.3.2009] A politika? Me ne zanima, sem apolitičen! ali Politika? Sem apolitičen! - Beseda idiot izhaja iz grščine in pomeni privatnega državljana, posameznika, ki je zavračal udejstvovanje v političnem življenju. To zavračanje je bilo dojeto kot nečastno in nevredno svobodnih državljanov, katerih moralna dolžnost je bilo aktivno politično življenje

[13.3.2009] Pismo včerajšnjemu svetu - Danski filozof Sören Kierkegaard z naslednjo mislijo izraža svojo zgroženost nad pomanjkanjem osebnega angažmaja: Včasih smo imeli martyres (mučenike), ki so s krvjo pričevali za to, kar pričujejo, nato smo dobili confessores (pričevalce), ki so izpovedali s svojim življenjem to, kar govorijo, danes pa imamo samo še professores, katerih posel je bolj stvar biznisa kot osebnostnega angažmaja

[13.3.2009] Pahorjeva nefrustrirana sproščenost - Je Slovenija danes kaj bolj sproščena, kot je bila nekaj let nazaj? Tako so nedavno  spraševali mnogi, predvsem nadebudni novinarji. Dilema je preprosto abotna, ker ne vemo, kaj je sproščenost, in ker ne vemo, kako bi jo merili

[13.3.2009] Spremeniti Janšo - Kako jo je odnesel Borut Pahor po kratki terapevtski seansi na korespondenčnem kavču? Se (mu) je stanje kaj izboljšalo? Zdi se, da psihiater Slavko Ziherl ni preveč srečen

[13.3.2009] Domovina je neuspela država - Zdi se, da se smešne zdrahe okoli slovensko-hrvaške meje ne bodo končale. In zakaj bi tudi se: pomislite na vse politične elite, odstavljence, odvetnike, lokalne politikante z boljo v srcu, solzave kričače, prisegajoče na domovinsko vzgojo in druge zaprašene literarne heroje, ki bi brez teh zdrah izgubili svoje mokre sanje

[17.2.2009] ČE SMO RES NA ISTI LADJI …ALI SMO ZATO TUDI VSI VOLI? - »Krize so slab, plehek izgovor za nesposobneže!«, pravi v svoji bodici v isti številki SP Boris Jež. Dodati pa bi bilo treba, da so ti nesposobneži praviloma tudi nadvse dobro plačani

[15.2.2009] So zdravniki požrešni? - Na tem mestu smo maja lani že pisali o zdravniških plačah, ali bolje rečeno o upravičenosti zahtev po njihovem zviševanju. Govorimo o lanskih stavkovnih zahtevah zdravnikov, ki so se za njih končale uspešno, pravzaprav kar z občutnim povišanjem. Takrat smo namignili, da zdravnikom pri takih zahtevah manjka etičnega občutka in še bolj razumevanje za socialne in gospodarske razmere. Čeprav smo jim privoščili povišice, smo jim očitali socialno neobčutljivost in neskladje z zdravniškim poslanstvom

[15.2.2009] Za kaj smo se izrekli na plebiscitu? - Nedavno (24. 12. 2008) je dr. Spomenka Hribar v Mladininem intervjuju dejala: »Šokirana sem bila, ko sem zvedela, da Vegradovi delavci spijo v zabojnikih. Odgovornost države je, da sprejme takšne zakone, da takšno izkoriščanje onemogoči. To je sramota za slehernega med nami. […] V zavest države, v našo zavest bi se moral vrniti pomen javnega dobrega in socialne države.«

[15.2.2009] Revolucija malo drugače? - Pred kratkim sem po elektronski pošti dobil omenjeni citat.  Avtor preroških besed je bil zadnja desetletja (posebej v postkomunističnih deželah) grobo diskreditiran in njegove ideje omalovaževane. Nekateri akademiki so mu kljub vsemu priznavali zaslugo za prvo znanstveno analizo družbe

[12.2.2009] Ekologija duha - Trenutne ocene slovenske Rimskokatoliške cerkve, da je sama kriva, ker ne zna z mediji, so nekoliko krivične. Zdi se, da se o njenih izjavah in stališčih Vatikana zadnje čase pri nas piše manj ostro oziroma sploh ne. Je kdo analiziral vzdržnost izjave iste inštitucije o tem, da je sedanjo gospodarsko in finančno krizo proizvedla tista moralna?

[8.2.2009] Misliti prihodnost s pogledom nazaj - Misliti prihodnost ni enostavna naloga, sploh če imamo za razmislek na voljo le nejasne pojme in kopico meglenih idej. Kljub temu se zdi, da je v primeru, ko se uveljavljeni pojmi izkažejo za neustrezne in stare teorije več niso zmožne razlagati sveta, v katerem živimo

[8.2.2009] Atene v Pekarni - »Ne glejte TV novic – zavest se rojeva na ulicah« se glasi eno izmed gesel množičnih demonstracij v Grčiji. 6. decembra 2008 je policija v središču Aten brutalno ubila 15 let starega fanta Aleksandrosa. Kar je sledilo, se zgodi bolj poredko, več tednov trajajoče demonstracije, pravzaprav kar vstaja, ki v trenutku, ko to pišem, še kar traja

[17.1.2009] Novinarska apatija ali o odsotnosti novinarske solidarnosti - Slovenskim novinarjem se ne piše dobro. To vedo sami, na to opozarjajo njihovi aktivi in cehovska združenja. Naj k temu spoznanju dodam še eno, subjektivno obarvano. Ker sem se zadnja leta izčrpno ukvarjal z mediji, se mi zdi, da smem o tem javno izreči svojo izkušnjo, še zlasti, ker sem vmes skoraj omagal vpričo neverjetne trdoživosti novinarskega »pišmevuhovstva«

[16.1.2009] Odgovornost šolskih oblasti do demokracije - Will Kymlicka v članku Vzgoja za državljanstvo (slov. prevod je nedavno izšel v reviji Vzgoja in izobraževanje) pravi, da sta zdravje in trdnost moderne demokracije odvisna od lastnosti in drž njenih državljanov: »od njihove želje sodelovati v političnem procesu, da bi tako prispevali k javnemu dobremu in vzdrževali odgovornost političnih oblasti; od njihove pripravljenosti na samoomejevanje in uveljavljanje osebne odgovornosti v svojih ekonomskih zahtevah in osebnih izbirah, ki vplivajo na njihovo zdravje in okolje.« Po njegovem postanejo demokracije brez državljanov s takšnimi lastnostmi neobvladljive

[15.1.2009] Pekarna - Na spletni strani (http://www.ruleless.com/portal/faq.php) to je na strani posvečeni anarhizmu lahko preberemo, da anarhija ni nekakšen mračni kaos – kakor si to pogosto predstavljamo – temveč preprosto družba »brez oblasti in vseh oblik prisile, ki temelji na pravici, enakosti in medsebojnem sodelovanju svobodnih posameznikov

[14.1.2009] Šola in nova oblast - Razumnost in kritično mišljenje v sodobnih liberalnih demokracijah predstavljata vrednoto. Oboje štejemo med najpomembnejše vrednote in ko ta pojma prestavimo v šolo, postaneta ideala – učiteljeva zaveza, da bo poskušal izobraziti kritično misleče (razumne) posameznike. To je pomembno tako samo po sebi kot zaradi številnih koristnih posledic

[13.1.2009] Bodočim usmerjevalcem šolske politike v Republiki Sloveniji - Ne tako daleč nazaj, leta 2006, je minister za šolstvo dr. Milan Zver v reviji Šolsko polje (2006; 5-6) objavil dober članek z naslovom Vprašanja sodobne demokracije in vloga državljanske vzgoje

[12.1.2009] Tržno gospodarstvo še ni kapitalizem - Ne strinjam z mislijo – zapisal jo je dr. Bogomir Kovač na strani Večerovih Pogledov (3. 6. 2008) – da ni načeloma nič narobe z »bogatenjem menedžerjem«, kakor tudi ne z njegovim stavkom: »Če želimo tržno družbo in kapitalizem, moramo sprejeti tudi kapitaliste

[11.1.2009] O izgorevanju učiteljev - polemika - V Večeru (27. maja), prav na strani Pogledov, smo imeli priložnost prebrati zanimiv tekst Izgorevanje učiteljev izpod peresa kolumnista psihoanalitika R. Vodeba. Če sem tekst pravilno razumel, avtor govori o socioloških in psiholoških vzrokih za maščevanje učiteljev nad učenci

[10.1.2009] Izobraževanje proti šolanju - R. S. Peters, eden izmed vidnejših filozofov izobraževanja, je v slavnem članku Upravičenje izobrazbe zapisal, da je pojem izobrazbe vzniknil v 19. stoletju kot nekakšno nasprotje šolanja. To pomeni, da biti izobražen ni isto kot biti šolan