[26.12.2010] Referendum, vreden Guinessove knjige rekordov - Malokdo je opazil: med referendumsko razpravo o novem RTV zakonu je umanjkal avtor starega, g. Branko Grims. Kot da bi ga zadrževali v kakšni kleti in mu čez usta nadeli selotejp

[26.12.2010] Paranoja in zakon o radioteleviziji - Zdi se, da je trenutna kampanja o zakonu o RTV Slovenija ustrojena na način, ki nujno vodi v prid predlagateljem zakonodajnega referenduma

[7.12.2010] »Politika ne more biti samo stvar politikov.« - Dr. Igor Pribac predava socialno filozofijo in filozofijo zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V okviru sodobne politične filozofije ga zanimajo predvsem ideje pravičnosti, enakosti, svobode in tolerance v demokratičnih družbah

[7.12.2010] Da bo levica spet živa, mora najprej umreti - »Tony Blair!« To je bil odgovor Margaret Thatcher, ko so jo vprašali, kaj šteje za največji dosežek svoje vladavine. Vsekakor provokativna izjava, ki terja določen razmislek in v sebi nosi globoko resnico o položaju levice danes

[7.12.2010] Hipohipokrizija - Zadnja leta sem se intenzivno ukvarjal z vprašanjem svobode in podrejanja domačih medijev. V glavnem je sicer moj trud ostal neučinkovit in nezapažen

[7.12.2010] Kdo se boji civilne družbe? - Civilna družba je sintagma, ki jo pogosto slišimo. Posamezniki in društva trdijo, da jo zastopajo, politiki priznavajo njeno pomembnost, jo hvalijo v svojih govorih in novinarji ter kolumnisti pogosto tarnamo nad njeno odsotnostjo, zdi se, da je civilna družba sveti gral

[7.12.2010] Past demokracije - Po opravljenih lokalnih volitvah samo lahko slišali, kako izvoljeni in neizvoljeni kandidati za župane, izvoljeni in neizvoljeni predstavniki občinskih svetov in politični analitiki meljejo oguljeno frazo – volivci imajo vedno prav

[7.12.2010] Pokojninska reforma brez reforme - Ali je mogoče v primeru zloglasne pokojninske reforme sploh govoriti o kakšni reformi? Glavna značilnost vsake reforme, če gre res za reformo, je namreč v tem, da se spremenijo temeljni okviri oziroma temeljna oblika/forma določenega sistema

[3.12.2010] »Interesi avtorja in interesi javnosti si niso nasprotni« - O družbenem pomenu instituta avtorskih pravic, ali bolje rečeno »krivic«, smo se pogovarjali s sociologinjo kulture in kulturno zgodovinarko dr. Majo Breznik. Lani je pri založbi Sophia izšlo njeno delo Kultura danajskih darov

[8.11.2010] (Pre)pozna obramba univerze - Zadnjih nekaj mesecev lahko v medijih redno spremljamo oglašanja mnogih akademikov in raznih branilcev univerze, kako se burno odzivajo na nove vladne dokumente, ki krepko posegajo na področje avtonomije univerz. Intenzivnost obrambe je prav pohvalna. Timing pa zaskrbljujoč. A ni ta obramba znanosti morda najmanj kakšno desetletje prepozna

[8.11.2010] O pravičnosti - V sestavku raziskujem, kako literatura filozofira, kako omogoča premislek o nekaterih večnih vprašanjih človeškega rodu. Takšen premislek je gotovo nujen za slehernega mladega človeka, ki se šele pripravlja na poklic in vstopa v poklicno in družbeno življenje. Tukaj se bomo na kratko posvetili vprašanju pravičnosti in posledicah njene odsotnosti

[8.11.2010] Kdo so mafijski novinarji? - Ena izmed vročih zgodb današnjega dne, ki bi ji morali resnično priti do konca, je zgodba o brezplačnikih. Zdaj, ko se je dobro razvila parlamentarna preiskava okoli njihovega financiranja, pa se nenadoma zdi, da velik del medijev nanjo gleda kot na lanski sneg. Verjetno ne naključno

[8.11.2010] Čigava vojska in kakšen mir? - Vojna je pekel, nihče si ne želi pekla, torej si nihče ne želi vojne. Še manj nepravične vojne. Smiselno si je prizadevati za mir in nerazumno in nemoralno je sodelovati v vojnah, ki mir ogrožajo. Jasno je, da si ne želimo vojne. Bolj zanimivo je vprašanje, ali si želimo vojsko

[1.11.2010] Referendumsko slovo od Grimsovega zakona? - Še pred novim letom bomo znova odšli na referendum o zakonu o RTV. Zgodovina se bo pet let kasneje ponovila; mogoče zato, ker se prvič nismo nič naučili. Zaradi zakonskih določil se mora ta izvesti predvidoma še letos, ker od razpisa do izvedbe ne sme miniti več kot 45 dni

[1.11.2010] Ko na RTV Slovenija skoraj pregorijo telefoni - Kako razumeti izjavo Sašo Hribarja, da so mu skorajda pregoreli telefoni pred torkovo sejo Programskega sveta, kjer se je potrjevalo oba RTV direktorja, Miho Lamprehta in predvsem spornega Patrika Grebla

[29.10.2010] Malo, črno delo - Že kar nekaj mesecev nam krajšajo čas razprave o nadvse zanimivih predlogih, ki nam jih predstavljajo in predlagajo naši oblastniki, plejada civilno-družbenih organizacij in skupin, z množico sindikatov na čelu, pa jim na vse mogoče načine nasprotuje

[17.10.2010] Avtorsko pravo v digitalni dobi - Maja Bogataj Jančič je leta 1996 diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani. Magisterij iz ekonomije je na Pravni fakulteti v Ljubljani opravila leta 1999, leto kasneje iz prava na Harvard Law School, leta 2005 pa še iz intelektualne lastnine na Facoltá di Giurisprudenza di Torino

[11.10.2010] Generacija brez želje - Če smo še pred nekaj leti v splošnem ugotavljali, da v sodobni družbi prevladuje bolj kot ne nekakšna politična apatija, pa je čas, odkar je nastopila svetovna finančna in gospodarska kriza, zaznamovan s številnimi protesti po vsem svetu, presenetljivo tudi na »politično zaspanem« Zahodu. A lahko potemtakem rečemo, da je apatijo odpravil pojav razloga za boj?

[11.10.2010] Ko pojejo poslanske pesti - Čudna so pota dovoljenega v politiki. Še bolj nenavadna so pota smešenja politikov v javni recepciji ali celo odpuščanje njihovih grehov. Ko se predsednik vlade pošali na račun poslancev, ga za ušesa predsednik parlamenta. Ko se hkrati stepe poslanec, to nikogar ne skrbi

[11.10.2010] Fevdalni kapitalizem v 21. stoletju - Dr. Matjaž Mulej je doktor ekonomskih znanosti (s področja teorije sistemov) in doktor menedžmentskih znanosti (s področja inovacijskega menedžmenta) ter zaslužni profesor na Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Hkrati je član treh mednarodnih akademij znanosti in umetnosti

[10.10.2010] RACIONALNI POSAMEZNIK ALI HAZARDER? - Ideja prostega trga je že od svojih začetkov v 18. stoletju temeljila na ideji racionalnega posameznika, ki v skrbi za lastne interese nenehno preračunava možnosti. Nekje od 70. let 20. stoletja pa se je vsaj v praksi kot temelj sodobnega kapitalizma

[10.10.2010] Stečaj zdravega razuma - Večino časa počnemo stvari, avtomatično, ne da bi mislili, kaj ali zakaj to počnemo. To je uporabno. Naš biološki ustroj, ki nam ga je podarila mati narava in razvila evolucija, je zgrajen tako, da porabimo čim manj energije. Tisti, ki mu uspe iz manj ustvariti več, preživi, drugi propadejo

[10.10.2010] Reforma v javnem sektorju – primer zdravnikov - Ko to pišem, ni jasno, kako se bo iztekel spor med zdravniki (Fidesom) in vlado, a to – vsaj za namene tega članka – ni tako pomembno, ker nas bo tukaj zanimalo, kaj lahko privede do tako absurdnih prerekanj. Osebno sicer ne dvomim, da bodo vpleteni tik pred zdajci našli rešitev, a pustimo zdaj to

[10.10.2010] Mentalni gabariti evropske prestolnice - Naj začnem s tezo: ko je neko mesto tako zelo na psu, da se finančna skvarjenost, ne le sumi na nepravilnosti v trošenju denarja in čudni posli, doslej rezervirani za tiste osebke, ki po našem mnenju ničesar ne razumejo v svoji materialistični svetovnonazorski deviantnosti, dotaknejo same sfere duhovnega življenja v njem, potem utegne biti nekaj hudo narobe tudi z nami. Ampak priznanje gre težko z jezika

[4.10.2010] Janšev priročnik za samopomoč: 10 taktik za politično preživetje v aferi Patria - Ne more biti nobenega dvoma: Janez Janša nujno potrebuje zajeten priročnik za samopomoč. Njegova kredibilnost je načeta kot še nikoli, obtožni predlog nevarno dolg in zanj obremenilen do te mere, da mu zaradi vpletenosti v korupcijo v aferi Patria grozi zapor. Zdaj gre zares, na preizkušnji je njegova politična usoda, cele stranke ali kar političnega pola

[28.8.2010] Blišč in beda sindikatov - Eden izmed mojih ljubših ameriških pisateljev nemškega rodu, Kurt Vonnegut, se je v  kapitalistični Ameriki večkrat pogumno oklical za socialista. Vonnegut je bil zelo ponosen na dediščino sindikalizma in je v svojih delih večkrat citiral Eugena Debsa, ameriškega sindikalista, enega izmed ustanovnih članov delavskega sindikata in IWW

[28.8.2010] Mreže(nje) nevidne resničnosti - Novinarstvo umira na obroke, kritično raziskovalno je že mrtvo. Kolegica, ki se profesionalno ukvarja z mediji, mi je ob debati dejala, da so ji že za časa študija na prvem predavanju razložili, da se kritičnega oz. raziskovalnega novinarstva pač ne gredo več

[28.8.2010] Vsi ti čudoviti fašizmi - V liberalnih demokracijah obstaja konsenz, da fašistične in nacistične ideologije niso sprejemljive. Ta aksiom leži v samem temelju ustav naprednih zahodnih demokracij. Oblasti držav v Evropi po večini črpajo svojo legitimnost iz odpora proti fašizmu in nacizmu pred drugo svetovno vojno

[28.8.2010] Študentski boji med apatijo in ataraxio - Študenti so skozi zgodovino veljali za najnaprednejši politični subjekt, generator sprememb, borce za pravičnost in boljši jutri. Razgledan, kritičen študent je bil enfant terrible in trn v peti vsakega dobro stoječega politika, ki je želel v miru preživeti svoj vek na oblasti

[28.8.2010] Iz takih snovi smo kot sanje - Starejši gospod, ki med urejanjem neskončne količine Marxovih del na police premakne šahovsko figuro in razglasi mat, najstnik, ki uporno udriha po kitari ob zvokih punka, profesor, ki predava Kritično teorijo pisani mešanici obiskovalcev

[28.8.2010] Potresi in pretresi - Slišiš pok padajočih vhodnih vrat, napol v snu se sprašuješ, ali sanjaš, v obraz ti posveti srepeča svetloba, preden se zaveš, se znajdeš pred puškino cevjo, policijski specialci te v pižami  zvlečejo iz postelje, porinejo v marico in te odpeljejo v zapor

[28.8.2010] Med možnostmi in prihodnosti in ponavljanjem zgodovine - Kako začeti razmišljanje o novemu družbenemu gibanju, ki se šele rojeva oziroma čaka, da se bo rodilo? Morda je smiselno začeti z orisom sveta, v katerem smo se danes znašli

[25.8.2010] Druga od suhih krav - Uvodoma bi pojasnil, da I. M. Wallerstein ni napovedal »krize kapitalizma«, ampak kar konec kapitalističnega sistema v obliki, kakršni ga poznamo zadnjih nekaj (dve? tri?) stoletij

[25.8.2010] Načeti temelji socialne države - Dr. Igor Masten, ekonomist, ki ni pretirano naklonjen razmišljanju o socialnih, ekoloških in drugih vidikih, če bi le-ti lahko ogrožali nenehno gonjo po takojšnjem in čim večjem dobičku, je pred časom v Dnevniku vendarle objavil mnenje, s katerim se ni mogoče ne strinjati

[19.6.2010] Kataklizma slovenskega novinarstva - Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je ustanovilo svoje častno razsodišče. Načeloma bi to dejanje lahko šteli za pomemben dogodek, vreden novega širšega premisleka o tem, kakšno je stanje regulacije poklicnih in novinarskih meril pri nas

[19.6.2010] O vsenavzočnosti sovražnega govora - So Katarini Kresal v zadnjem času brki kaj zrastli? Strokovnjaki za vse, osebno higieno, pasje anuse in garažne dejavnosti, na spletnih forumih takemu pozornemu opažanju močno pritrjujejo. Kar je še huje, sledijo jim politiki in najširša javnost. Pravzaprav je obratno

[15.6.2010] Avtonomija učiteljev in izbira učbenikov - Nedavno smo dobili Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o upravljanju učbeniških skladov. Zadeva ne bi bila omembe vredna, če ne bi prinašala nekaj bistvenih sprememb, ki zadevajo kompetence in avtonomijo učiteljev

[15.6.2010] Gimnazija včeraj – danes – jutri - S prispevkom se vključujem v razpravo o prenovi gimnazije, ki je zaživela s pripravo tako imenovanega poskusa, ki ga je razpisal Zavod RS za šolstvo, in s posvetom Gimnazija včeraj – danes – jutri, ki se je zgodil 30. marca na II. gimnaziji Maribor. Nekaj odmevov s tega posveta lahko preberemo tudi v časopisu Šolski razgledi, dne 16. aprila 2010

[8.6.2010] Demontaža socialne države - Dr. Srečo Dragoš je predavatelj sociologije na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s sociologijo religije in socialno politiko. Pri zagovarjanju stališča ločitve cerkve od države in pojmovanju socialne države se med drugim naslanja na katoliška intelektualca Janeza Evangelista Kreka in Andreja Gosarja

[25.5.2010] Delo v življenju vs. Delo za življenje - Zgodovino razvoja kapitalističnega gospodarskega sistema v zadnjih dveh stoletjih lahko beremo tudi kot zgodovino razvoja tehnologij za prihranek dela in razvoja novih organizacijskih modelov za prihranek dela

[21.5.2010] Slovenija ima talent? - Sledeč posnemanju resničnostih šovov, se je po Baru, Big Brotherju, Sanjski ženski, Kmetiji pojavil na seznamu televizijskih iger še t. i. lovec na talente. Množica ljudi, žejna prepoznavnosti, se je z upom po potrditvi prijavila na igre brez meja. Meja med človeškim dostojanstvom in instrumentom pospeševanja gledanosti določenega TV-kanala ni bila nikoli tanjša

[21.5.2010] Red in disciplina - Pred meseci je s strani Janeza Janša nastavljeni prejšnji direktor policije Jože Romšek povedal naslednje: »V policiji morata biti red in disciplina. Prostora za filozofe tukaj ni.« No, še ena klofuta za domnevno neredne in nedisciplinirane modroslovce, med katere sodim tudi sam. Na ta način se je Romšek spomnil zavrniti očitke o tem, da je izvajal mobing nad enim izmed policistov, ki ga očitno ni dovolj ubogal

[21.5.2010] Malomeščan(stvo) v globalni vasi - Ko Cankar govori o dolini šentflorjanski in zavpije hlapci in ko Vesna Godina govori o Slovenčkih, pravzaprav govorita o isti stvari. O majhnosti malega človeka, ki si ne drzne misliti, še manj pa delovati v skladu s svojo mislijo – o prostovoljnem suženjstvu duha

[21.5.2010] O nekompetentnosti prenavljanja slovenskega šolstva - O nekompetentnosti prenavljanja slovenskega šolstva, zlasti srednjega in gimnazije, sem v minulih letih veliko razmišljal in napisal. Ključna teza, ki jo zastopam, je, da se vsaka nova oblast, vsaka nova ekipa strokovnjakov, ki jo navdahne ta ali oni zgled iz tujine, loteva prenavljanja neodgovorno

[2.5.2010] Kritična analiza slovenske politike in družbe - Dr. Spomenka Hribar je sociologinja, publicistka in lahko bi rekli tudi civilnodružbena aktivistka. Z esejem Krivda in greh (objavljen v Katedri 1986) je kritično razgalila povojne poboje in se zavzela za spravo. Aktivno je sodelovala v procesu osamosvajanja in osnovanju slovenske države. Med letoma 1990 in 1992 je bila poslanka Slovenske demokratične zveze (del Demosa). Po umiku iz politike leta 1992 je še vedno »vpeta« v politično dogajanje s svojimi analizami in kritiko

[30.4.2010] Hlapec Jernej in socialna država - Izhodišče tega zapisa je predavanje dr. Sreča Dragoša, ki smo ga poslušali januarja 2010 v okviru tretjega semestra Šole politične pismenosti, ki v organizaciji Zofijinih ljubimcev – društva za razvoj humanistike in Zavoda Magdalenske mreže poteka v Pekarni. Naslov predavanja je bil Odnos države do religije in Hlapca Jerneja. Tukaj se bom osredotočil na vprašanje odnosa države do hlapca Jerneja

[30.4.2010] Ali ste krivi? - Povprečnemu človeku se zdi neverjetno, da si lahko predsednik ali član uprave tega ali onega javnega ali zasebnega podjetja izplača nagrado, za katero bi potreboval zakladnico; povprečnemu človeku se zdi neverjetno, da imajo lahko menedžerji, zaposleni v tem ali onem javnem ali zasebnem podjetju poleg tega plačo, s katero si lahko zakladnico zgradijo

[23.4.2010] Paradoks »brezposelnih prostovoljcev« - Prostovoljstvo se je sprva razvilo kot neplačana dejavnost, ki jo posamezniki v majhnem obsegu ur opravljajo v svojem prostem času, torej posamezniki, ki imajo svojo eksistenco že zagotovljeno in želijo s prostovoljnim delom skrbeti za skupnost

[23.4.2010] Turčija med Atatürkom in Mevlano - Turčija dežela, ki leži na meji med Evropo in Azijo in pomeni neke vrste most med civilizacijami. Preplet vzhoda in zahoda se kaže v turbanih in kravatah, hidžrah in krilih, majhnih turških kavarnicah, stisnjenih med restavracije Burger King in McDonald's

[23.4.2010] Realnost in navideznost afer - Kot vse kaže, smo se znašli v vrtincu moralne pokvarjenosti. Vlada nam gnila oblast, podkupljena in spolno sprijena. Doživljamo razpad moralnega sistema, krizo vrednot. In za vse to ni prav nič kriva gospodarska situacija. Našim politikom nič ni sveto, vredni so vsega prezira, pravijo ljudje v gnevu

[23.4.2010] Demokracija na preizkušnji - Čas, v katerem živimo, je krut. To se kaže na vsakem koraku – bodisi ko spremljamo medije bodisi ko pobrskamo po samih sebi, če se skličem na poseg, ki ga je v okviru četrtega Zofijinega semestra Šole politične pismenosti, ki poteka v Pekarni, imel Gregor Kosi

[10.4.2010] Kaj pomeni »j*?$# mater« - V nekem slovenskem dnevniku smo lahko te tedne naleteli na naslov »Prijatelj Jelinčiču: Povej Pogačniku, da mu bomo j*?$# mater«. Zgodba je splošno znana, odredba sodišča za preiskavo pri Zmagu Jelinčiču, prvaku stranke SNS, je razkrila magnetograme prisluhov in z njimi sočno izrazje nezanikanega »lobiranja« med zdaj odstoplim kmetijskim ministrom ter člani in predsednikom te stranke

[10.4.2010] Medijske konstrukcije paranoje - Ena izmed pogostejših kritik medijskega pokritja afere z bulmastifi je, da so novinarji prešli tenko linijo med profesionalnostjo in rumenim tiskom. Povedano drugače, skoraj vsi po vrsti so pozabili na svoje poslanstvo in etične standarde

[7.4.2010] Sedem predsodkov okoli družinskega zakonika - Med temami, ki se v času javne razprave okoli novega družinskega zakonika največkrat omenjajo v najbolj pregretih kontekstih,  je tudi predlagana možnost posvojitev otrok s strani istospolno usmerjenih posameznikov

[3.4.2010] Švinglanje - Je prepisovati na izpitu nemoralno? To vprašanje rad zastavim svojim študentom tudi v obliki pisnega izpitnega vprašanja. Moja poanta je enostavna: imeti »švinglc« s pravilnim odgovorom bi pomenilo svojevrsten paradoks

[1.4.2010] Zlo pod svobodnim soncem - Dimitrij Rupel se je v svojem komunikeju tujim diplomatom minule tedne vnovič zatekel k Agathi Christie in povedal, da utegne naključne opazovalce in raziskovalce Slovenije doleteti občutek »zla pod soncem«. Sončno stran Alp je pomračilo izvorno zlo in prekrili so nas oblaki, slikovito dodaja

[28.3.2010] V zapor zaradi boja za pravice živali - Dr. Martin Balluch je, kljub temu da je doktor matematike in filozofije, goreč borec za pravice živali. Od leta 2002 je predsednik avstrijske organizacije za pravice živali Verein gegen Tierfabriken (Zveza proti živalskim tovarnam). Zaradi uspešnosti svojega boja za pravice živali se je zameril določenim interesnim skupinam in preživel dobre tri mesece v zaporu

[28.3.2010] Upor (v) demokraciji - Winston Churchill je za demokracijo dejal, da je najboljša od najslabših oblik vladavine. V zahodnem svetu je demokracija danes prevladujoča oblika vladavine ali vsaj ideal, h kateremu se stremi. Če nekoga označimo za nedemokratičnega, je to huda obsodba

[19.3.2010] KOMERCIALIZACIJA DUHOVNOSTI - Skozi različna obdobja so oznake etiketirale družbeno stanje in duh človeštva. Današnja doba je tako dobila ime potrošniška kultura, čigar bistvo so želje oz. zadovoljitev le-teh

[19.3.2010] V podporo informacijski pooblaščenki - Prispevek je podpora informacijski pooblaščenki v boju zoper farmacevtsko korporacijo GlaxoSmithKline. Ozadje poznamo. Država, v našem primeru Slovenija, kupi zdravilo pri farmacevtski korporaciji, državljani pa, četudi kot davkoplačevalci, legitimni plačniki zdravila, nimamo pravice do vpogleda v določbe pogodbe; zlasti nimamo pravice do informacij, kako varno je cepivo in kakšne obveznosti je v našem imenu prevzela država

[19.3.2010] Nedejavnost kot način upora? - Glede na to, da lahko kapitalistični gospodarski sistem nesporno prepoznamo kot fleksibilen sistem, ki se je zmožen napajati iz vsakršne človekove dejavnosti, ki je zmožen vsako človekovo dejavnost takoj inkorporirati, se povsem smiselno zastavlja vprašanje, ali radikalna nedejavnost ostaja edini možni način upora

[19.3.2010] Fantomi in fantazme - V svojih dosedanjih zapisih sem večkrat poudaril, kakšno je mesto »videza« in navideznosti v politiki. Konkretno sem ju opisal kot eno izmed metod trenutne opozicije, ki je do potankosti razvila logiko ustvarjanja fantazem – prepričuje nas, da se nam marsikaj od tega, kar vidimo, zgolj dozdeva

[23.2.2010] Časovna banka - Danes, v globalni ekonomski krizi, ko se pojavljajo pomisleki o učinkovitosti tržnega, na neoliberalnih načelih utemeljenega ekonomskega sistema, smo priča iskanju novih ekonomskih modelov, ki bi ponudili rešitve za določena protislovja sedanje ekonomske ureditve ali bi vsaj sedanji, po mnenju mnogih izkoriščevalski sistem naredili znosnejši ter mu dali nekoliko več socialnega pridiha

[19.2.2010] Naraščajoča moč Kitajske - Učenje z zgledom temelji na opazovanju in ustreznem ponavljanju že videne akcije. Glede na čas oddaljenosti in stopnjo mentalnega razvoja, poteka učenje z zgledom pri odraslih bistveno drugače kot pri otrocih. V kolikor otroci akcije velikega Drugega dobesedno ponavljajo, odrasli videne akcije pogosto ponovijo z določenimi izboljšavami oziroma vsaj njenim poskusom

[19.2.2010] Mediji, propaganda in blažena nevednost - Zamislimo si naslednjo možno situacijo, pravzaprav celo situacijo v aktualnih diktatorskih režimih. V Sloveniji dobi volitve ekstremni nacionalist po imenu Ekscelentni in postane predsednik vlade. Tako kot njegovi predhodniki si v celoti podredi medije in pri tem ne ovinkari

[19.2.2010] Hlapec Jernej na poti na Venero - Cankarjevo novelo Hlapec Jernej in njegova pravica lahko razumemo na več načinov. V eni  izmed možnih interpretacij lahko hlapca Jerneja razumemo kot tragičnega junaka, ki razmišlja v pojmih propadajočega fevdalnega sistema in meni, da ima pravico ostati na kmetiji, saj je vse življenje trdo delal

[19.2.2010] UNIVERZALNI TEMELJNI DOHODEK - V sredo, 20. januarja 2010, se je v Ljubljani sestala skupina zagovornikov uvajanja sistema UTD v Sloveniji. Poleg razpravljanja o prednostih in slabostih takšnega načina pravičnejše razdelitve družbenega bogastva so se posvetili zlasti preučevanju možnosti uresničitve tega načrta

[8.2.2010] Afekt in samoljubje - Je predsednik vlade narcisoiden? Tega ne bi rabili posebej dokazovati, nenazadnje sem o tem že velikokrat pisal in nič manj te opazke ne delijo drugi. Celo več, postala je skorajda obče mesto javnih razprav. Te dni je Borut Pahor ob neki priložnosti tako rekoč znova priznal, da je diagnoza pravilna

[8.2.2010] Šalabajzerska obscenost - Ali so tudi takšna vprašanja, ki nimajo odgovora? Zanesljivo - o tem skorajda nihče ne dvomi, razen mogoče najbolj pozitivistično navdahnjenega znanstvenika v trenutkih največjega optimizma. In še ta bi moral priznati, da se je omejil le na znanstveni diskurz

[8.2.2010] O zlorabi humorja, ali kako je prišel Karl, a tudi odšel - »Karl je prišel!« smo slišali iz ust istega Karla v trenutkih, ko mu je te dni najbolj gorelo pod nogami. Ob vstopanju v prostore stranke DeSUS je poskušal za novinarje in kamere znova ceneno duhovičiti. Menda uspešno, kajti minister Erjavec, zdaj že na odhodu, se verjetno res zdi marsikomu smešen

[5.2.2010] Igre brez meja v peskovniku nacionalizmov - Dr. Nenad Miščević je analitični filozof in redni profesor na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Mariboru in hkrati gostujoči profesor na CEU Univerzi (Central European University) v Budimpešti. Ukvarja se predvsem s filozofijo duha, epistemologijo in politično filozofijo. Med drugim je napisal knjigo "Nationalism and beyond", sedaj pa pripravlja novo knjigo o kozmopolitanizmu

[21.1.2010] Nove oblike življenjskih skupnosti - Predlog družinskega zakonika, ki ga je pred kratkim sprejela vlada in ga poslala v razpravo v parlament, buri duhove. Kar je bilo pričakovati, saj ta predlog prekinja s tradicijo privilegiranega obravnavanja klasične družine tipa »oče, mati in otroci« in daje pravno podlago za izenačitev socialnega položaja drugih oblik življenjskih skupnosti

[15.1.2010] Zdravniški sistem in sram - »Naš Bor je umrl zaradi izjemno slabega odnosa, napuha, nemarnosti, lenobe,« je dejala Tatjana Nekrep. Zgodbo pozna vsa država. O moralni odgovornosti zdravnikov, da so solidarni s plačami drugih zaposlenih v primerljivih poklicih tudi v času krize, sem na tem mestu že pisal

[15.1.2010] Avatar in svoboda - Avatar, novi Cameronov film, lahko razumemo kot znanstveno fantastično poglavje knjige Doktrina šoka (Naomi Klein). Film se dogaja na oddaljenem planetu Pandora, kjer mogočna korporacija v imenu dobička, svobodnega podjetništva, želja delničarjev in vlagateljev uničuje domovino staroselcev