|
|
Arhiv 2013, Arhiv 2012, Arhiv 2011, Arhiv 2010, Arhiv 2009, Arhiv 2008, Arhiv 2007, Arhiv 2006, Arhiv 2005, Arhiv 2004, Arhiv 2003[22.12.2011]
Kapitalistična ideologija v šoli 3
(Andrej Adam) - V drugem delu razmišljanja sem nato predstavil družbeni
in politični kontekst, ki nam pomaga umestiti ta ukrep. Naslonil sem se
na Curtisovo analizo neoliberalnega discipliniranja javne sfere v
Britaniji, ki je želelo to sfero (tudi šolstvo) podrediti tržni,
menedžerski logiki upravljanja. Direktorji javnih zavodov in ministri so
morali s številkami dokazovati učinke svojega dela
[22.12.2011]
Kapitalistična ideologija v šoli 2
(Andrej Adam) - V prvem delu sem
opozoril, da je kljub močnemu uporu zoper prevladujočo ekonomsko logiko, naša
vsakdanja praksa še vedno takšna, da to logiko podpira in reproducira. To še
posebno velja za nas učitelje, za našo šolsko prakso, v kolikor je šola eden
izmed najpomembnejših ideoloških aparatov države
[22.12.2011]
Kapitalistična ideologija v šoli 1
(Andrej Adam) - Prihajamo v čas vse
močnejšega upora zoper prevladujočo ekonomsko logiko, ki skuša hegemonizirati
sleherni razmislek o skupnih zadevah, tudi o šolstvu. Vse bolj se zdi, da ljudje
tej logiki več ne verjamejo več, toda – to bom pokazal v tem tekstu in dveh
njegovih nadaljevanjih – večina nas to logiko še vedno živi in izvaja v
vsakdanji praksi
[16.11.2011]
Vseprisotnost
anonimnih maščevalcev
(Samo Bohak) - O Anonimnih se malo ve. So
kot črni mož, ki se ga bojijo otroci. Le da so tokrat vloge zamenjane. Odrasli
možje v kravatah se bojijo mozoljastih najstnikov z visoko inteligenco in hitro
internetno povezavo. Vlade se tokrat soočajo z nečim, česar si niso zmožne niti
predstavljati, in posledično ne znajo pravilno odreagirati
[16.11.2011]
S. P. – subvencionirana negotovost
(Karolina Babič) - To jesen je Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije
ponovno pričel deliti subvencije za samozaposlovanje brezposelnih oseb,
prijavljenih v evidenco zavoda. Gre za program aktivne politike zaposlovanja, na
katerega je naša država zelo ponosna, problematičnost ozadja in posledic te
politike pa pri tem ostaja premalo osvetljena
[16.11.2011]
Antinovinarstvo
(Boris Vezjak) - Da je slovensko novinarstvo
povsem razklano in da te boleče rane ni mogoče zaceliti, čivkajo že vrabci na
strehi. Razklanost je ideološkopolitična. Čeprav sem prepričan, da je delitev na
»leve« in »desne« novinarje vsiljena in da jo generira natanko ena izmed
novinarskih strani – tista, ki obenem generira njeno profesialno dno –, njihov
ceh v celoti ne zna izstopiti iz te kletke samoujetosti
[16.11.2011]
Humani$tika
danes
(Aljaž Jelenko) - Utemeljenost teze Michela Freitaga, po kateri izginja razlika
med znanostjo in tehniko, naravo in družbo, bitjo in najstvom, je najvidnejša
predvsem v humanistiki, kjer se soočamo s povsem koristoljubnim odnosom do
znanosti, ki pa že od vsega začetka, denimo stare Grčije, ne temelji na
utilitarnosti ali prikupnosti, temveč, rečeno z Aristotelom, zgolj in samo na
čudenju, thaumazein
[16.11.2011]
Prepoznali se
bomo po naših delih
(Andrej Adam) -
Paul Standish v članku Narava in cilji vzgoje in izobraževanja opozarja,
da »se v Beli knjigi Evropske unije, Teaching and Learning – Towards the
Learning Society, samozavestno izjavlja, da so razprave o ciljih vzgoje in
izobraževanja končane (Evropska komisija 1996) – cilj izobraževanja je namreč
služenje ekonomiji.«
[21.10.2011]
Psihopolitika odcepitve od Slovenije
(Boris Vezjak) - Se bodo Mariborčani končno odcepili? Bodo zgradili
svojo avtonomno administrativno cono na severovzhodu države? Ni šala,
takšen je glasen razmislek nekaterih štajerskih in prekmurskih županov.
Med njimi prednjači mariborski
[7.10.2011]
Maribor, čudovito mesto ali angeli nekje vmes
(Samo Bohak) - Ta prispevek ni analiza (zdravstvenega) stanja Maribora,
niti ni poskus celovite obravnave problematike EPK ali prihodnosti, ki
mesto čaka, svetle ali temne. Za kaj takega sem premalo kvalificiran in
na srečo so to pred mano storili že modrejši ljudje z več izkušnjam
[2.10.2011]
Pogled nazaj:
Molk kot izbira intelektualcev
- Sloviti Noam Chomsky govori o
odgovornosti intelektualcev. Večno vprašanje, ki nujno zahteva
nadaljevanje in širitev, je neizbežno: kakšna je odgovornost slovenskih?
Čeprav je bolj ali manj jasno, da vsak, ki se pogosto prijavlja k javni
besedi, še ni poklican za tako ravnanje, in četudi ga deloma šele drugi
do konca prepoznajo v tej vlogi, obe okoliščini nista niti malo povezani
z vprašanjem dolžnosti
[26.9.2011]
Noč raziskovalcev v Udarniku
- V petek, 23. septembra je v
sklopu prireditve Noč raziskovalcev v Mariboru, v Zavodu Udarnik, v skupni
organizaciji Zavoda Udarnik in društva Zofijini ljubimci, potekal večer, na
katerem smo si med drugim ogledali projekcijo dokumentarnega filma »News War –
What’s Happening to the News« in prisluhnili predavanju dr. Borisa Vezjaka
[25.9.2011]
»Med proizvodnjo običajnih potrošnih dobrin in
proizvodnjo informacijskih in kulturnih dobrin obstajajo bistvene razlike.«
- Dr. Karmen Erjavec je izredna
profesorica za komunikologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani.
Raziskovalno se ukvarja s kritično analizo medijskega diskurza, vzgojo
za medije in novinarsko kakovostjo ter velja za eno vodilnih slovenskih
raziskovalk na področju komunikologije
[22.9.2011]
Moč
ozaveščenega državljanstva v krizi demokracije
- Inštitut za
elektronsko participacijo v sredo, 5. oktobra 2011, ob 15. uri v Mestnem muzeju
v Ljubljani, pripravlja strokovno razpravo z naslovom »Moč
ozaveščenega državljanstva v krizi demokracije«.
Organizatorjem, udeležencem in širši javnosti v vednost, smo kot odziv
na posredovano vabilo, v društvu Zofijini ljubimci pripravili naslednjo
kratko izjavo
[11.9.2011]
V mestu
konstruktov in zarot (Večer) (PDF) - Spletno peticijo Poziv k
odstopu mariborskega župana Franca Kanglerja je podpisalo 134 ljudi.
Malo? Veliko? Za Maribor? O odzivih in stanju duha v mestu z nekaterimi
podpisniki
[26.8.2011]
Levica na poti enoumja
-
Kadarkoli nekdo misli poenoteno, bo kaznovan.
Poenotenost mišljenja je sumljivo znamenje patologije v vsakem narodu in vsaki
državi, je alarm za zaskrbljenost. Običajno se odene v oblačila
nacionalizma
[24.8.2011]
»Lova do krova«
-
Vse moje dosedanje opozarjanje na usodni pomen
svobodnega interneta mi narekuje, da se oglasim ob sprejemanju sprememb
Kazenskega zakonika, ki se mimogrede ukvarjajo tudi s preganjanjem
internetnih piratov
[23.8.2011]
Komunizem slovenskih medijev
-
Imamo v Sloveniji
komunistične medije? Vprašanje se zdi ne le nenavadno, je tudi deplasirano in
abotno. Komunizma pri nas že dolgo ni več, nanj se skorajda nihče več ne
sklicuje ali želi biti njegov zagovornik. Mediji so šli svojo pot, kapital je
opravil z ideologijami preteklosti in političnimi preferencami, demokratizacija
medijev in privatno lastništvo sta storila svoje
[17.8.2011]
Tajkuni in slovenska stvarnost (4)
- Iz serije razmišljanj z
naslovom o tajkunih in naši stvarnosti, ki jo je spočel gospod Kordež in
nadaljeval profesor Glavič, lahko izvlečemo sklep, da je za stvarnost,
ki jo živimo, kriva nemorala nekaterih vodilnih menedžerjev itd. Tega ne
moremo zanikati, vseeno pa je treba poudariti, da na ta način ne moremo
misliti trenutka, v katerem smo se kot družba znašli
[10.8.2011]
Medijska obravnava kritike EPK: kulturni
urednici Dela ob rob
- Ob koncu polemike med novinarjem Dela in
Zofijinimi ljubimci se je javila še kulturna urednica Jelka Šutej
Adamič. Ne le zato, da bi napovedala njen konec, temveč da bi zraven
branila svojega novinarja Petra Raka, ki da je dobro opravil svojo nalogo v
rubriki, v kateri je nadvse »zaželeno biti sproščen«, zanikala, da se zatekajo k
rumenilu, za konec pa je še pomoralizirala
[7.8.2011]
O milnih mehurčkih mesta prihodnosti (3)
- Zadrega je realna: na novo rundo
prozornih zmerljivk Petra Raka ne bi bilo smiselno replicirati, če ne bi
šlo za osrednji časopis v Sloveniji, za kulturnega dopisnika Dela iz
Maribora in projekt Evropske prestolnice kulture. Torej za eno samo
kultiviranost! Pa jo poglejmo
[4.8.2011]
Kulturniki so padli na izpitu
(Dnevnik) - Skoraj leto dni je bil filozof in publicist Boris Vezjak
najbolj dosleden in analitičen kronist udejanjanja največjega ter
najpomembnejšega kulturnega dogodka na Slovenskem. V spletnem dnevniku
Zofijinih ljubimcev, mariborskega društva za razvoj humanistike, je
dokumentiral in komentiral več kot 240 medijskih zapisov in drugih
dogodkov, ki so se Mariboru pripetili na poti k evropski prestolnici
kulture 2012
[31.7.2011]
Milni mehurčki brbljanja
- Kulturna stran Dela se je
pridružila tistim, ki raje poceni smešijo kritike EPK kot jim dajejo prostor za
besedo. Simptom v Mariboru poznamo zelo dobro, lakajsko novinarstvo tudi.
Skeptiki glede EPK so bili doslej s strani novinarjev in mestnih veljakov
žaljivo označeni za »drekače«, »avtodestruktivneže« in »sovražne sesujevalce«
[21.7.2011]
Neposredna demokracija in druge pobude
- V življenju je pogosto tako, da šele kriza razgali resnico kakšnega
pojava, institucije, skupine, družbene ureditve, politike, človeka.
Dokler se cedita med in mleko in večina ljudi z zaupanjem načrtuje
prihodnost, so ranljivosti, razpoke, nerešena ali zamolčana vprašanja
nepomembna
[12.7.2011]
Javno
bančništvo
- Denar in banke so alfa in omega današnje družbe.
Osnovna naloga bank je kreiranje denarja in upravljanje denarnega toka (ang.
beseda za valuto je currency, ki izhaja iz besede current – tok;
beseda bank pa pomeni [rečni] breg, torej nekaj, kar uravnava [rečni]
tok)
[12.7.2011]
Vrnitev k pojmu Sreče kot temeljnemu ontološkemu in političnemu konceptu
-
Ob izidu knjige Skupno se je Antonio
Negri, italijanski politični filozof, ponovno ustavil v Ljubljani, nato pa pot
nadaljeval na festival subverzivnega filma v Zagreb
[12.7.2011]
Svoboda kot
življenje na kocki?
-
Leta 1971 je Georg Coock pod psevdonimom Luke Rhinehart izdal menda
avtobiografski roman The Diceman, Mož na kocki. Glavna oseba
romana je newyorški psihiater in psihoanalitik Luke Rhinehart, uspešen in zelo
ambiciozen strokovnjak, ki na neki točki svojega življenja zelo podvomi v
smiselnost tako svojega zasebnega kot tudi strokovnega življenja
[12.7.2011]
Quo
vadis discipulus?
- Študent naj bo, je bil moto, ki so ga generacije staršev
ponavljale ob misli na prihodnost svojih otrok. Izobrazba je pomenila prihodnost
in “socialistični starši”, ki so si v potu svojega obraza prislužili svoj kruh,
so bili pripravljeni dati še zadnji krajcar, da bi njihov sin ali hčerka imela
boljšo prihodnost
[12.7.2011]
Nekaj izzivalnih misli o
izobrazbi
- Mladih
v Sloveniji naravoslovje na splošno ne zanima. To kažejo podatki o vpisu na
naravoslovne univerzitetne programe, zlasti ko gre za študij fizike in kemije.
Nekaterim uporabnim, s tehnologijo povezanimi študiji, kaže nekoliko bolje, toda
pomanjkanje zanimanja za »čisto« naravoslovno izobrazbo je vendarle problem.
Zakaj je tako?
[12.7.2011]
Korupcijske delikatese in
čevapčiči
- Pred meseci sem
v Katedri pisal o tem, kako je v državi treba ustaviti psihopolitiko paranoje.
Ustaviti to, da se politiko dela s pomočjo paranoje in teorij zarot. Da se
blodnjavi slog razmišljanja počasi in uspešno prebija med državljane in da
postaja zmagovit
[11.7.2011]
O moralnem jadikovanju
- V zadnjem času, posebno ob dvajsetletnici države, smo bili in smo
priča mnogim jadikovanjem, kako smo zavozili državo, kako je bilo nekaj
let po osamosvojitvi še vse dobro, nato pa je šlo navzdol, kako smo
izgubili kompas, moralne vrednote, enotnost, ki smo jo premogli ob
osamosvojitvi itd
[11.7.2011]
V imenu naravnega zakona
- Ali obstaja kakšen naravni zakon, ki se nanaša na vse ljudi, in iz
njega izpeljane naravne pravice? Vprašanje je staro in zdi se, da so nanj
odgovarjali misleci v vseh obdobjih in kulturah
[11.7.2011]
Vizije prihodnosti
- Če gre verjeti N.
Chomskemu (naslanjamo se na njegov nedavno prevedeni članek Cilji in vizije),
potem živimo v politični stvarnosti, v kateri so ekonomske, politične in
ideološke sisteme prevzele velike institucije zasebne tiranije. Te so
organizirane hierarhično (kot piramide moči) in si (v boju za duha ljudi)
prilagajajo mnenje javnosti
[1.7.2011]
Do konca leta zaprto, naslednje leto pa
sploh!
- This is the end. Konec je, ta spletna stran se poslavlja.
Počasi bi praznovala svoj prvi rojstni dan in smisla za nadaljevanje ni
videti. Mogoče v vaših očeh, v naših ne. Čestitamo vsem, ki so zaradi
tega veseli. Imajo prav, kajti težava je v njih
[30.6.2011]
Demoni slovenske politike
- Matevž Tomšič
v svoji Večerovi kolumni
dokazuje dve za slovensko politiko in medije nadvse pomembni tezi. Prva je, da
je Janez Janša deležen splošne demonizacije, ki jo avtor razume kot metodo
zastraševanja javnosti pred njim, če se bo znova zavihtel na oblast, kar
za nekatere pomeni npr. vzpon generičnega fašizma in totalitarizma
[18.6.2011]
Lunine mene, močnejše od slovenske levice
in medijev
- Predstavljajmo si, da bi ljubljanskega metropolita dr. Antona Stresa
zabodli na poti na Golovec. Šokantno! K sreči se to ni zgodilo. Bi to
bila tema slovenskih medijev? Kako da ne, domnevamo lahko, da bi dogodek
odmeval od Vatikana in širše, poročila o zdravstvenem stanju bi se
vrstila iz ure v uro, v javnosti bi vladalo izredno stanje
[18.6.2011]
Zdravilo pred kačami paranoje
- »Predvsem največja opozicijska stranka se je obnašala in se še obnaša
kot kača, ki ima strup in zdravilo hkrati. Zastrupila je ozračje s tem
negativizmom, po drugi strani pa se hvali, da ponuja rešitve. Toda teh rešitev
ni,« je maja letos povedal poslanec največje koalicijske stranke
[9.6.2011]
Socialno podjetništvo: korektiv in
alternativa
- 7. marca 2011 je bil
sprejet Zakon o socialnem podjetništvu, ki je nedvomno končno določil
formalne okvire za zagotavljanje finančne podpore razvoju tovrstnega
podjetništva. Hkrati pa se s tem zakonom žal sam koncept socialnega
podjetništva zamejuje v okvire zgolj nekakšne korektivne politike, s
čimer izgublja svoj potencial dejanske alternativne ekonomije
[9.6.2011]
Civilna družba
med populusom in populizmom
- Medtem ko se politika počasi »vzpenja v nove globine«, narašča trend
apatije in počasi se odpira prostor za novo kasto apolitičnih politikov, ki bodo
v imenu ljudstva pometli z umazanijo visoke politike. Kot alternativa politiki
se vedno pogosteje omenja civilna družba, ki naj bi z budnim očesom bedela nad
politiko in jo po mnenju nekaterih celo zamenjala. Politika bi postala
nepotrebna in vse njene zgode in nezgode bi izginile skupaj z njo
[9.6.2011]
Odličnost čarobna rešitev?
- Tema tega razmisleka se
nanaša na osrednji dokument slovenskega šolstva, to je na Belo knjigo 2011
in na eno izmed njenih vodil – odličnost. Cilj snovalcev Bele knjige je po
besedah predsednika Nacionalne strokovne skupine za pripravo Bele knjige o
vzgoji in izobraževanju dr. Janeza Kreka prav doseganje odličnosti na vseh
področjih in uvrščanje v zgornjo tretjino razvitih držav (ko gre za merjenja
znanj). Toda kako do te odličnosti
[9.6.2011]
Kritični potencial mesta
- S kolegi iz
društva Zofijini se že desetletje in več borim za to, da bi tak potencial zrasel
– imenuje se kritično mišljenje (critical thinking). V njem vidimo pomembno
dimenzijo aktivnega državljanstva, ki bi jo moral prakticirati vsak med nami, in
hkrati pomembno podlago demokratičnih procedur
[9.6.2011]
Maribor :
»Čudovito mesto!«
- Maribor. Zeleno
mesto na severovzhodu Slovenije. Mesto, ki ga zadnja leta bolj in bolj oblegajo
turisti, hkrati pa iz njega bežijo mladi izobraženci in se vanj vračajo samo na
dopust, za kar je Maribor, kot dokazujejo horde žurerskih Erasmus študentov,
roko na srce, čudovita destinacija
[1.6.2011]
Zofijini, župan in mariborske zgodbe
- Zgodilo se je prvič, pa vendar ga žal moramo zavrniti. Težko bi
dejali, da nas je presenetilo. Ker nam niso povedali, celo namignili ne,
zakaj točno nas vabijo, smo poklicali v tajništvo župana in
izvedeli, da je tema razgovora »problematika župana« in naša zahteva po
njegovem odstopu
[5.5.2011]
Poziv k odstopu mariborskega župana Franca
Kanglerja
-
Spodaj podpisani državljanke in državljani izražamo javno ogorčenje nad
medijsko razkritimi sumi gospodarskega kriminala, v katerega je vpeta
mariborska občinska uprava na čelu z županom Francem Kanglerjem.
Ocenjujemo, da je s tem Maribor zabredel v velikansko moralno krizo
[2.5.2011]
Zofijine izjave o situaciji na Maršu:
»retrospektiva« 2000-2011 (PDF) -
Na spodnjih spletnih naslovih je v povezavah in v
»zajemih zaslona« kratek in nepopoln izbor nekaterih javnih objav Zofijinih o
nujnosti reševanja
situacije na radiu MARŠ – oziroma po reševanju
njegovega obstoja. Naši
pozivi segajo v leto 2000
[13.4.2011]
Uporniki brez razloga in razlogi brez upornikov
- Arabski svet je zajel val revolucij,
spokojnost pravljic Tisoč in ene noči sta zamenjala kričanje iz grl
jeznih ljudi, željnih svobode in preteče kretnje njihovih rok, ki
svobodo zahtevajo. Ljudje zahtevajo konec tiranije, demokracijo in
liberalizem
[13.4.2011]
Nekaj misli o ljubezni
- V prihajajočem pomladanskem času, ko se
zdi, da študentje ne mislijo skoraj na nič drugega kot na ljubezen, ni odveč
vprašanje, kaj ljubezen je
[13.4.2011]
Sodobna finančna mitologija
- Dokler človek ni poznal izvora ter narave
bliska in groma, se ju je strahovito bal in zato je bil pripravljen ubogljivo
slediti navodilom raznih vračev, ki so se ponujali kot krotilci neviht. Danes
povprečen človek ne pozna principov visokih financ in mnogi samooklicani božji
posredniki (beri: finančniki, borzni posredniki ipd.) to nevednost in strah
izkoriščajo za to, da ljudem iztrgajo darove za bogove
[13.4.2011]
Politiki paranoje je treba reči ne
- Ker je že
dolgočasna z vedno istimi ali modificiranimi etiketami: tranzicijska levica,
udbomafija, Kučanovi klani in forumi, temačne sile kontinuitete, oranžni
cunamiji, Seničina pisarna in seveda »bad guys« vseh vrst udarjajo s polno paro
na vse strani
[11.3.2011]
Ko se zaroti še resnica
- Zakaj Janez Janša piše tako dolga pisma?
Tako rekoč o politični metafiziki, torej o Bogu, resnici, strahu, lažeh,
revoluciji? Ne, ni to, da ne bi želel komunicirati z mediji in bi se
zapiral vase. Takoj po svojem zadnjem pisnem izdelku je nastopil pred
kamerami – sicer kot zmeden šolarček, ki so ga ujeli pri kraji, pa
vendar
[27.2.2011]
»Do Hipokratove prisege imam
podoben odnos kot do Božjih zapovedi«
- Nova odkritja v genetiki, medicini in
biotehnologiji so v zadnjih desetletjih večkrat zamajala tradicionalna
prepričanja, kaj je naravno in kaj človeško. Napredek v medicini je
podaljšal življenje tistim, ki bi brez medicinskih naprav in terapij že
zdavnaj umrli. Sodobne tehnike umetne oploditve so omogočile starševstvo
tudi ženskam, ki ga po »naravni poti« ne bi mogle doživeti
[14.2.2011]
Vladna strategija - vse se plača, vse se davči
- Da bi pospešila gospodarsko rast,
zmanjšala brezposelnost in pobrala več davkov, se je naša vlada odločila
razviti novo obliko »prostega trga«, ki temelji na prisiljevanju ljudi v
tržna razmerja. Ta nova prisila sliši na razna imena: »plačaj sosedu za
pomoč«, »računaj prijatelju«, »ne zidaj si sam«, »vzemi račun« in
podobno
[2.2.2011]
Odtekanje resnice
po kapljicah
- Wikileaks je razburkal
svetovno javnost, valove razkritih depeš so čutili po celotnem svetu. Na
trenutke se je komu morda (za)zdelo, da bo takšno razkritje imelo daljnosežne
posledice. Ko se je Bradley Manning, vojak, ki je razkril tajne depeše
[2.2.2011]
Ko je borec »tisti na meji«
- Splošno
privzeto idejo o tem, da se delavski boji odvijajo kot boji med razredom
delavstva in razredom, ki le-temu stoji naproti, torej kot razredni boji, kot
boji med razrednimi interesi, je pod vprašaj postavil Jacques Rancière v pogosto
zelo spregledani knjigi The Nights of Labor. The Workers Dream in Nineteenth-Century
France (1981)
[2.2.2011]
Boris Pahor in rasizem
-
Je renomirani in nadvse spoštovani
pisatelj Boris Pahor sploh v čem boljši od kakšne ekstremistične nacionalistične
grupacije, če trdi, da je prava sramota, ker so Pirančani dobili temnopoltega
župana? Odgovor: v ničemer ni boljši. Ampak tega si, se zdi, skoraj nihče ne upa
povedati na glas
[2.2.2011]
Fenomen Wikileaks
- V
nedavni poslanici Zofijinih ljubimcev – društva za razvoj humanistike, glede
delovanja spletne strani Wikileaks in petih svetovnih medijev, smo lahko opazili
za marsikoga (sodeč po odzivih) presenetljivo, če ne že škandalozno naslanjanje
na Marxa
[12.1.2011]
Doba dostopa in delitve
– nova ekonomska doba
- Že leta 1979 je
britanski raziskovalec in profesor Colin Cherry v knjigi Doba dostopa:
informacijska tehnologija in socialna revolucija (The
Age of Access: Information Technology and Social Revolution)
razmišljal o velikem vplivu takrat šele porajajoče se informacijske tehnologije,
in to v času, ko so bili
računalniki še ogromne naprave v raziskovalnih centrih in v velikih podjetjih
[12.1.2011]
Igra monopolija s škartgeneracijo
-
Vprašanje (za milijon dolarjev?): Se komu izmed bralcev zdi v tej
reklami kaj spornega? Statistika odgovorov na to vprašanje bi nam verjetno lahko
podala sliko stanja duha, v katerem se trenutno nahajamo. Še nekaj desetletij
nazaj, v svinčenih časih socializma, bi verjetno tako reklamo zaradi širjenja
kapitalistične propagande in kvarjenje mladine najstrožje prepovedali. Danes se
nad njo ne zgražamo več
[12.1.2011]
Lovci na
senzacije
- »Nekaj gnilega je v deželi Danski«, so
bile besede Hamleta, ko je pričel oznanjati umazanijo. In če bi se Hamlet godil
tukaj in zdaj, bi verjetno uporabil iste besede za deželo Slovensko
[12.1.2011]
Subverzivci, pragmatiki in
antagonisti
- Čeprav v
Mariboru menda priprave na Evropsko prestolnico kulture (EPK) tečejo nemoteno in
je le redkim dopuščeno podvomiti v cesarjeva nova oblačila, se o njih daleč
premalo pogovarjamo. Zdaj, ko je še čas. Jasno je, da o njih ne govorijo tisti,
ki jih ne vidijo. A takih je relativno malo
[12.1.2011]
Delo po meri kapitala
- V Sloveniji so vse glasnejša mnenja, da je
potrebno reformirati trg dela, javne službe, pokojnine in sploh vse. V Sloveniji
je vedno bolj samoumevno, da moramo sprostiti trg, ga narediti zanimivega za
vlagatelje, odpraviti ovire, ki jih predstavlja zbirokratizirana javna sfera,
odpraviti gospodarske in državne monopole, spodbuditi prosti trg, zamrzniti
plače javnim uslužbencem
[12.1.2011]
Dedno pravo: perpetuum mobile
neenakosti
- Pred kratkim razkrito dejstvo o vračanju
denarne socialne pomoči po smrti nam po eni strani odpira vprašanje, ali je
določilo Slovenije kot socialne države, ki je zapisano v 2. členu ustave, sploh
še smiselno, po drugi strani pa ponovno odpira povsem drugačno, že dvesto let
staro vprašanje o pravičnosti dedovanja lastnine nasploh
|
|
|