[Aljaž Jelenko] Zakaj individualizem in zavest nimata zveze s svobodo? - V tem predavanju bi postavil pod vprašaj dve predpostavki svobodnega ravnanja. Prva je ta, da smo svobodni tedaj, ko smo individuumi, ko izražamo nek lasten jaz, naredimo nam lastno drugačno, inovativno izbiro

[Marko Nežič] Očrt filozofije breztalnosti Leva Šestova - Šestov se tako kot Nietzsche upira vsakršni filozofski učenosti, ki mu pomeni plod umskega rokodelstva, logičnih izračunov in sklepov, kar človeka odmika od intuitivnih, kreativnih vzponov ustvarjalnega duha. »Dokler bo vladala logika, bo pot k metafiziki zaprta.«

[Naomi Klein] NO LOGO - Znamke, globalizacija, upor - Pri pisanju knjige NO LOGO sem sledila slutnji. Okoli 1995 sem opazila, kar se je zdelo kot začetek novega političnega gibanja. Politično gibanje, ki se je usmerilo na naraščajočo moč multinacionalnih korporacij. Zaobšlo je vlade in se usmerilo neposredno na korporacije

[Alan Woods] Diktatura bankirjev - Evropska ekonomska kriza se iz dneva v dan spreminja v globoko politično. Italija in Grčija imata novi vladi – vladi »narodne enotnosti«, ki obljubljata rešiti ekonomsko in finančno krizo, ki je pretresla temelje Evrope. Kaj so te tako imenovane tehnične vlade in kaj predstavljajo?

[Marko Nežič] Človek, quo vadis? - Platon kot prvi metafizik je gotovost postavil onkraj človeka z vpeljavo idej in sveta idej, ki v naš, fizični svet, odsevajo sence. Resnični svet je torej onkraj, ne tostran in je spoznaten po poti razuma, z motrenjem idej. Osrednja ideja je ideja Dobrega, ki šele omogoča zrenje preostalih idej in nastopa v simbolu sonca (prispodoba o votlini)

[Marko Nežič] Filozofija Duha Nikolaja Berdjajeva - Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev (1874-1948) je predstavnik ruske religiozne filozofije. V duhu verskega eksistencializma in personalizma, ki je do določene mere konceptualno podoben filozofiji Leva Šestova, čeprav gre za dve popolnoma različni filozofiji, Berdjajev išče izhod iz breztalnosti

[Marko Nežič] Eksistencializem S. Kierkegaarda - Sören Kierkegaard (1813–1855) se je rodil na Danskem, vzgajan je bil v strogo krščanskem duhu, v duhu božje strogosti. Privzgojen mu je bil globok občutek krivde, kar je vplivalo na njegovo nadaljnje ustvarjanje. Zametki eksistencialistične misli tako segajo v Sörenovo najzgodnejše otroštvo