[Josef Bordat] Živali, ljudje, osebe - zapletene posledice Singerjevega pojmovanja »pravic živali« - Josef Bordat izpostavlja dva glavna problema pri konceptu o pravicah živali po Petru Singerju: enakopravnost živali in ljudi ter razdelitev ljudi v različne kategorije

[Nikolina Gregurec] UPORABA FORMALIZIRANIH STANDARDOV MORALNEGA RAVNANJA - Z zapisi dobrih poslovnih običajev se v poslovnem svetu srečujemo v obliki poslovnih ali poklicnih kodeksov. Etični kodeks je sistematično zbrana ter jasno formulirana množica ocen, sodil, vodil ter norm, ki veljajo za praktična pravila pravilnega obnašanja posameznikov oziroma vzorec vzornega vedenja in delovanja v določeni skupnosti

[Matic Kumer] KODEKSI ETIKE ZDRUŽENJ STANOV IN DEJAVNOSTI - Kodeksi etike so zbiri pravil, ki njihovim naslovnikom posredujejo vrednostna merila o tem, kako naj ravnajo v določenih situacijah. Ta pravila so, ker urejajo podobna ali celo ista razmerja, kot jih urejajo pravna pravila, slednjim zelo podobna ali se po njih celo zgledujejo

[Martin Brumec] Etični kodeksi in pravo - V slovenski zakonodaji in slovenski pravni literaturi nasploh je moč najti le malo omemb besed etični kodeks ali kodeks etike

[Franci Pivec] Pirati pred vrati - Zaščita pravice razmnoževanja avtorskih del je iznajdba kapitalizma in uresničljiva le znotraj kapitalistične ureditve. Njeno rušenje je ogrožanje kapitalizma, zato so protiukrepi veliko hujši kot bi pričakovali glede na njen ekonomski pomen

[zofijini.net] Film kot medij - Na podoben način kot mora družba prevzeti odgovornost za to, da otroci znajo pisati in brati, mora prevzeti tudi odgovornost, da jih nauči razumeti filme. Ne samo zato, ker bi bili na ta način tehnično bolje podkovani, kar je danes praktično že eksistenčno nujno, ampak preprosto zato, da na ta način postanejo pismeni tudi kulturno

[Peter Watkins] Zapiski o medijski krizi - Že od leta 1966, ko je BBC zavrnil moj film z naslovom The War Game (o posledicah rabe jedrskega orožja), me skrbi vse večje poneumljanje množičnih avdiovizualnih medijev (v nadaljevanju MAVM) in razvoj tako imenovane medijske krize

[Vida Otič] Ostržek ali uvod v etiko - Uro začnem z naivnim vprašanjem ali lahko naredimo vse, kar hočemo, ali so torej moja dejanja omejena ali neomejena

[Karolina Babič] Tretji sektor - Ko so mnoga zahodna gospodarstva po krizi iz leta 2008 pričela počasi okrevati in se je že pokazala gospodarska rast, a po drugi strani stopnja brezposelnosti nenehno narašča še danes, se je pokazala prava grožnja prihodnosti

[Peter Kuralt] Tatovi besed - Zastavek pričujoče analize, ki je, vsaj kar zadeva idejno kališče, zadolžena pri Luku Manciniju, je povsem preprost: razprostreti etično pomenljivost nekaterih oglaševalskih dejavnosti s katerimi se srečujemo v slovenskem oglaševalsko-medijskem prostoru

[Aljaž Jelenko] Kdo je anti-pedagog? - Pred kratkim je slovenska vlada zasnovala nov nacionalni program za raziskave in inovacije (slednje so zamenjale pojem ‘razvoja’), ki skuša uvesti rokohitrsko in instrumentalno obravnavanje ter razumevanje izobraževalnih institucij, še posebej univerze

[Aljaž Jelenko] Eksperimentalna in strukturalna kritika Festingerjevega koncepta kognitivne disonance - Leon Festinger, avtor koncepta kognitivne disonance, je v svoji predstavitvi problema izhajal iz teorij konsistentnosti, ki trdijo, da posameznik vselej teži h konsistentnosti v okviru svojega jaza. Prizadeva si, da bi njegova mnenja in težnje obstale v skladnosti druga z drugimi

[Sut Jhally] Oglaševanje in konec sveta - »Advertising & the End of the World« je naslov video prezentacije iz leta 1997, ki jo je pripravil ugledni profesor Sut Jhally iz Univerze Amherst v Massachusettsu. V predstavitvi se osredotoči na svet komercialnih podob in o kultur sporočil, ki prihajajo iz tega, na trgu temelječega pogleda na svet, zastavi nekaj ključnih vprašanj

[James Gleick] Einstein - Ime odmeva skozi jezik: »ne rabiš biti Einstein«, »Einstein za revne«, »gotovo ni Einstein«. V tem dogajanja polnem stoletju, ki mu bolj kot v kateremkoli drugem prevladuje znanost – med ostalimi človeškimi vrlinami, pametnostjo in IQjem, prevladuje ideal čiste inteligence – stoji sam, kot simbol intelektualne moči. Kot da bi se lahko človeštvo razdelilo na dve skupini: Alberta Einsteina in vse ostale

[John Perry Barlow] Deklaracija o neodvisnosti kiberprostora - Vlade industrijskega sveta, izčrpani velikani iz mesa in jekla, prihajam iz kiberprostora, novega domovanja Uma. Vas, ki ste iz preteklosti, prosim, da nas v imenu prihodnosti pustite pri miru. Med nami niste dobrodošli. V prostoru, kjer se zbiramo, nimate oblasti

[Steven Jackett] Filozofska razmišljanja o posledicah teorije kaosa na človeško dojemanje naravnega sveta - Zdi se, da imamo ljudje močno naravno nagnjenost oziroma radovednost ali strast do tega, da poskušamo razumeti naraven svet okoli sebe. Želimo razumeti vse sile narave v vesolju in njihovo vzajemno delovanje, ki je na delu, da določa stvari, ki jih vidimo

[Richard Dawkins] Sebični gen; Zapornikova dilema - Igro vodi »banka«, ki dvema igralcema izplačuje dobitke in od njiju pobira kazni.[…] Vsak igralec ima v rokah samo dve karti. Na eni piše SODELUJ, na drugi pa NE SODELUJ. Igrava tako, da izbereva eno od kart in jo s hrbtom navzgor položiva na mizo

[Karl Sigmund, Ernst Fehr in Martin A. Nowak] Ekonomija poštenja - Predstavljajte si, da vam nekdo ponudi 100 ameriških dolarjev. Vse kar morate storiti je, da se z drugo anonimno osebo sporazumete, kako si bosta delila znesek. Pravila so stroga. Sedita vsak v svoji sobi in ne moreta izmenjevati informacij

[Andrej Adam] Kritično mišljenje in njegovo utemeljevanje - V članku privzemamo, da je izobraževalni ideal, ki neguje razumnost in zlasti  kritično mišljenje dober. Toda ker nočemo postopati dogmatično (nekritično), ga poskušamo (epistemološko) utemeljiti. Pri tem si pomagamo z na prvi pogled nepomembnim odlomkom iz Lipmanove knjige Thinking in Education, iz katerega izluščimo argument za potrebnost kritičnega mišljenja

[Boris Vezjak] ARGUMENTACIJSKA KOMPETENCA IN DRŽAVLJANSTVO - Da je v demokraciji nujno vzpostaviti in ohranjati razumnost kot tisto mero, ki jo pričakujemo od sleherne oblasti in ne nazadnje kot mero pri ravnanju v javnih zadevah, je mnenje večine. A razumnost ni vrednota po sebi. Že Platon je menil, da smejo in morajo v državi vladati racionalno najboljši prav zato, ker je modrost tista vrednost, ki zagotavlja upravljanje le-te v smeri Dobrega ali dobrega, torej bolj moralno ali čisto pragmatično zastavljenega cilja

[R.U. Sirius] Ukradimo to tisočletje! - Abbie Hoffman si je izredno želel, da bi o njegovem življenju posneli film. Svojo avtobiografijo iz leta 1981 je celo igrivo naslovil »Soon to Be a Major Motion Picture«. Dve desetletji kasneje je njegov biografski film »Steal This Movie« prišel in odšel relativno neopazno. Medtem ko bo film živel dalje na televiziji in videu, bodo nekateri morda trdili, da neuspeh filma dokazuje, da je posmehljiva, levičarska subkulturna politika, po kateri je Abbie živel, za sedanjost nerelevantna

[Matejka Kolar] Aristotelova metafizika evolucije - Do leta 1859 je veljalo prepričanje, da so vse življenjske vrste na Zemlji ustvarjene z Božjo pomočjo in da lahko organska snov nastane iz anorganske. Na podlagi teh idej je Charles Darwin ustvaril svojo teorijo naravne selekcije oz. teorijo nastanka in ohranitve živalskih in rastlinskih vrst. Prve evolucijske teorije so se pojavile že v antični Grčiji