[Franci Pivec] Odprta koda v luči Marxove teorije produkcije - Aktualna ekonomska kriza je s stališča Marxove analize fikcija. Ima seveda zelo realne posledice, ampak ostaja fikcija, ker nima realnih korenin: prava kriza se bo spočela v produkciji. To ne pomeni, da nam marksizem nima kaj povedati o sedanjih razmerah, saj  nam pomaga odkriti, kar sta napisala Jonathan Nitzan in Shimshon Bihler, da je obstoječa kriza le patent za dodatno akumulacijo kapitala

[Viktor Ivančić] Devet točk proti raziskovalnemu novinarstvu - Novinarstvo žal že dolgo ni pribežališče pogumnih in trditve, da je sploh kdaj bilo, se mi zdijo dvomljive - Današnje polje novinarstva izgublja zrcalne lastnosti. Novinarji nanašajo goste sloje agresivnih barv, sedanje časnikarstvo nas zasipa s toliko pikantnih resnic, da se mu posreči zakriti tiste resnice, zaradi katerih nas spreletava nelagodje. Gre za zaslepljevanje, torej za skrivanje - Predavanje na konferenci o medijih v jugovzhodni Evropi

[Ameriška humanistična zveza] Humanistični manifest II - Od Humanističnega manifesta I (1933) je minilo 40 let. Po dogodkih, ki so sledili, se je izkazal za veliko preveč optimističnega. Nacizem je pokazal kakšne brutalnosti je sposobno človeštvo. Drugi totalitarni režimi so zatirali človekove pravice, ne da bi preprečili revščino

[Aljaž Jelenko] Here I stand; I can do no other. - V filmu Zadnja Kristusova skušnjava (The Last Temptation of Christ, 1998, Martin Scorsese) smo neposredno soočeni z dilemo dihotomije oz. razmerja med svobodo in determinizmom, ki ga provokativno evocira znan Luthrov stavek

[Aljaž Jelenko] O nekem nesmislu - Že dlje časa nazaj se mi je pripetila zadeva, na podlagi katere se mi je kasneje utrnilo razmišljanje na temo zadeve (ali bolje, koncepta), ki je danes vsepričujoča, pogled nanjo pa zakriva neko temeljno dejstvo, ki ga nameravam znova obuditi. Na vseh ravneh je namreč govora o samozavesti

[Aljaž Jelenko] Onkraj Erosa - Naj Gradnikova pesem služi kot kratek prolog v zapis, skozi katerega bom skušal pokazati, zakaj smo ljudje v vsakdanjih odnosih predvsem žrtve iluzij in prevar o nas samih ter o drugih, kaj je značilnost teh iluzij - preko česar se bo pokazalo, da morda komajda kje srečamo pojav, o katerem imajo pesniki toliko povedati - in v čem se skriva izhod iz tovrstnih nedoletnosti

[Aljaž Jelenko] Woody Allen o kastraciji - Tako bi namreč morala biti podnaslovljena romantična komedija prejšnjega leta, ki nosi naslov Ljubezen v Barceloni (Vicky Cristina Barcelona, 2008, Woody Allen). Prizorišče filma bi lahko razumeli kot svojevrstno metaforo življenja: množica ljubezenskih afer, od katerih jih nekaj spremljamo tudi mi, njihova glavna poanta pa je zapletenost, kompleksnost in na sploh dvoumnost

[Aljaž Jelenko] (Ne)razumevanje Freuda - Ne bom dejal, da se počutim eksperta v freudovskih sferah, vendar sem prebral nezanemarljivo število njegovih tekstov, zaradi česar se že po dostojanstveni drži čutim dolžnega nekaj povedati o očetu psihoanalize

[Aljaž Jelenko] Magritte kot pedagog - Slavni belgijski nadrealist Rene Magritte je nekoč o seriji svojih slik – naslovil jih je s pomenljivo sintagmo La condition humaine – povedal sledeče

[Michael Shermer] Racionalni ateizem - Odkar smo vstopili v novo tisočletje, se je med skeptiki do religioznosti razširila nova bojevitost kot odgovor na tri grožnje znanosti in svobodi: (1) napade na izobraževanje o evoluciji in raziskave matičnih celic, (2) razpoke v razmejitvah med cerkvijo in državo in posledično dajanje prednosti nekaterim veram, (3) fundamentalni terorizem pri nas in v tujini

[Douglas Rushkoff] Naj Umre! - V popolnem svetu bi vrednosti na borzi padle še za kakšnih 70 do 80 odstotkov in prav toliko bank bi moralo zapreti svoja vrata. Seveda, brezposelnost bi se povečala, saj bi službo izgubilo stotisoče nekdaj dobro plačanih posrednikov in bankirjev, vendar vsaj ne bi več živeli v bogastvu na naš račun

[Barry Schwartz, Hazel Rose Markus in Alana Conner Snibbe] Je svoboda le še ena beseda.. - V današnji Ameriki se vsi od predsednika Busha, vodij oglaševanja do liberalnih aktivistov strinjajo, da svoboda pomeni imeti več možnosti, več možnosti pa pomeni več svobode. Možnost izbire, celo v preprostih zadevah, pooseblja širši ideal posameznika kot razsodnika, ne le o tem kaj ima dober okus in vzbuja prijeten občutek

[Douglas Rushkoff] V iskanju popularnosti - S tem ko pišem ta kratek članek, si lahko nakopljem kar nekaj težav. Večina mojih knjig in člankov namreč govori proti tehnikam trgovanja, o kakršnih lahko berete v revijah kot je tale. Moji običajni bralci so mladi, ki kupujejo revijo »Adbusters«, aktivisti, ki protestirajo zoper WTO in starši, ki bi radi svojim otrokom dokazali, da smisel življenja ni v športnih copatah znane znamke

[Vincent Bugliosi] SODNI PREGON GEORGA W. BUSHA ZARADI UMORA - Z ozirom na stališča, ki jih zavzemam do zločinov Georga Busha, bi rad na začetku izjavil, da moja motivacija ni politične narave. Čeprav sem bil dolgo časa demokrat (če ni obstajal neki drugi prepričljivi razlog, da bi bilo drugače, primarno zato, ker se vedno zavzemam za »majhnega človeka«), moja politična opredeljenost ni toga

[Barry Strauss] Pogled na ameriško demokracijo skozi oči antične Grčije - Glavno mesto in sedež vlade preveva klasični stil in poza, toda, ali bi lahko bila danes »dežela svobodnih« po duhu sorodno ozemlje demokraciji antičnih prednikov? Barry Strauss poudarja razlike in presenetljive podobnosti

[Peter M. Lewis] Zasebna strast, javno zapostavljanje - Čeprav je radio še zmeraj najpomembnejši množični medij veliko držav v razvoju, v bogatejših delih sveta pri širitvi informacij, snovanju politike in akademskem študiju dominirajo vizualni mediji - in so posledično deležni tudi največ pozornosti javnosti. Ta prispevek navaja protislovni učinek tega začaranega kroga zapostavljanja, pri katerem je radiu v javnosti dodeljen nizek status, kljub temu, da predstavlja pomemben element v zasebnem življenju posameznih poslušalcev. Zgodovinski razlogi za javno in akademsko zapostavljanje so kompleksni in avtorjev »Projekt raziskovanja radia« je tukaj le povzet. Cilj projekta je izboljšati situacijo v Veliki Britaniji ter vzpostaviti partnerske odnose z državami, ki želijo s pomočjo šolskega sistema radiu posvetiti pozornost, ki si jo zasluži

[Tomaž Grušovnik] Filozofija danes - Že od zgodnjih dni funkcioniranja Združenih Narodov je ta organizacija vzpostavila seznam dni, tednov, let in celo desetletij, ki so posvečeni perečim problematikam, s katerimi se sooča svet. Namen takšnih dni je »pomagati osredotočiti svet na problematike, katerim so ZN zavezani.« S tem seznamom, ki spominja na sekularni koledar, skušajo ZN dvigniti globalno zavest glede težav, s katerimi se soočamo. Med te dneve med drugim sodijo dan eliminacije rasne diskriminacije, svetovni dan vode, dan zdravja, dan okolja, dan boja proti dezertifikaciji in suši, dan boja proti drogam, mednarodni dan solidarnosti s Palestinci, dan duševnega zdravja, svetovni dan diabetesa, svetovni dan AIDS-a in – dan filozofije