|
Kazalo
Ko vlada nepravično zapira ljudi, je mesto pravičnega človeka v zaporu
Recept za kulturne ideale - jed, ki se ji stežka upremo
Mami, sem sploh še ženska? Zakaj so me obrezali?
Ubijala sem in to me je ubilo - literarna zgodba
Perpetuum mobile ali kdo bo ustavil ekološko katastrofo?
Elfride Jelinek in učiteljica klavirja
Ja, oči, gej sem. In kaj potem?
Ali sploh obstaja razlika med veliki mesti in deponijami smeti?
Spolnost in predsodki do drugačnih
Kolofon
Glavna in odgovorna urednica: Tanja Peček Uredniški odbor: Jerneja Dečar, Barbara Kotnik, Nina Kovačič, Tanja Peček Sodelavci: Ana Bogataj, Klemen Čeligoj, Urška Čuk, Andrej J. Jug, Matej Kos, Anja Lipovšek, Ana Perovič, Mojca Pori, Lidija Vučajnk... Lektorica: Lidija Vučajnk Oblikovanje: Damjan Košir Izdaja: IMPRESS, D.D., Ivančna Gorica Mail: predor.projekti@gmail.com Telefon: 031 350 344 Pišete nam lahko tudi na: Predor (projekti) Zgornje Laže 27 3215 Loče
Izvedba tega projekta je financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. Prav tako ne odraža stališč Nacionalne agencije.
|
Uvodnik
Hotel sem le nekaj odkriti. Sem profesor življenja,
Pablo Neruda
Ojla. Živjo. Zdravo. Čao ... Spoštovani in lep pozdrav
Naša prva številka je zunaj. Jupi … Prva
številka našega Predora, ki ga nikakor ne smete odložiti, kajti dal vam bo mnogo
več, kot si lahko sploh mislite. Vam in vsem okoli vas. Obljubila sem si, da v tem uvodniku ne bom
govorila o nekaterih stvareh. Toda kaj ni smisel obljub ravno v tem, da jih
prelomimo, če je to nujno potrebno? Torej - prva stvar se nanaša na to, da ne
bom moralizirala, ker seveda obstaja velika verjetnost, da boste ta časopis
zaradi tega odložili. Kajti dejstvo je, da nihče ne želi poslušati, kako težko
je življenje in kako smo lahko mi, »pripadniki zmagovitega belega plemena«,
srečni. To so pretežke in preveč moreče teme. Toda ravno zato, ker se tega ne
zavedamo, ne storimo ničesar. Kajti odgovornost je razpršena in jaz nisem kriv
ničesar. Jaz sem le nebogljena ovčka. Pa je res tako? Močni smo lahko namreč le
kot skupina in seveda, če so v njej posamezniki, ki si upajo tvegati. Konec
koncev, kdo bo poskrbel, da Evropa ne bo iz Afrike izvažala hrane v zameno za
orožje? Kdo? Bomo rekli, da Evropejci zagotovo ne? Si upamo reči kaj takega? Si
upamo reči, da nismo krivi za tiste Afričane in Azijce, ki umirajo zaradi našega
blagostanja? Takšen je sistem in mi seveda nismo nič krivi. Smo le ovčke. Ali pa
morda volkovi? Kdo pravzaprav stoji za tem sistemom. Mi seveda ne, kajti to ni
sistem, ki bi bil koristen za nas … Verjamete? Kot ste verjetno že ugotovili, pišem tole pod
močnim vplivom dokumentarnega filma Darwinova nočna mora, za katerega bi si
upala trditi, da bi ga moral videti vsak Evropejec. In prav zanimivo je bilo
opazovati ljudi, ki so vsi zgroženi odhajali iz kina. Toda kako dolgo bo trajal
ta učinek. Eno uro? Morda en dan? Vse dokler ne bomo zaradi lastnih problemov
pozabili na to, da je nekje blizu in hkrati tako daleč še en svet, ki je našemu
tako podoben in hkrati tako različen od našega. Toda oba svetova imata nekaj
skupnih točk. Prva je zagotovo narava in druga so ljudje hrepeneči po sreči. In
poglejmo resnici v oči. Večina ni srečna, večina ne najde smisla v življenju.
Del sveta je nesrečen, ker nima hrane in osnovne zdravstvena oskrbe, in drugi
del ni srečen, ker zaradi dreves ne vidi gozda. Depresija narašča. In če
vprašate mene, bo naraščala še kar nekaj časa. In potem? Kaj je torej cilj našega časopisa in vseh
obstranskih projektov? Pokazati Slovencem, kaj imajo in kaj lahko dajo. Hkrati
pa pokazati na naše lastne težave in načine reševanja. Kajti skrajni čas je, da
malce bolj odprto spregovorimo o nasilju, drogah, nestrpnosti v Sloveniji … In
tako nekaj spremenimo. Tako nekomu pomagamo. In tudi to je namen našega
časopisa. Da se povežemo. In naredimo življenje malce lepše in srečnejše. Za
njih, za nas in za naravo. Kajti le tako je mogoče doseči srečo? In tega si vsi
želimo. Mar ne? Sedaj pa še samo nekaj besedic nanašajoč se izključno na to
številko. Mislim, da je v njej kar precej člankov, ki Vam lahko povedo ogromno
novega, zanimivega, .. Hkrati pa je res tudi to, da gre za prvo številko, da se še vsi malce lovimo ter da še
velik del pričakovanih člankov ni našel poti v »uredništvo«. Toda to sedaj ni
pomembno. Obljubimo Vam, da bomo naslednjič še boljši, izčrpnejši, zanimivejši …
čeprav za to nujno rabimo vašo pomoč. Zaradi tega Vas prosimo in Vam hkrati
dajemo možnost, da nam pišete o stvareh, ki vas mučijo in jezijo in ki bi jih
radi sporočili drugim. In tudi mi bomo poskušali pri strokovnjakih najti kakšen
nasvet za Vas, če ga potrebujete. V sklopu tega projekta se bomo kmalu lotile
tudi različnih delavnic, predstavitev, debat in okroglih miz. Tako da, če želite
sodelovati z nami, lahko skupaj naredimo ogromno zanimivega in koristnega. Smo
odprti za vse predloge tako da, pišite … Prav tako je treba omeniti še, da je izvedba tega projekta financirana s strani Evropske komisije. Vsebina publikacije (komunikacije) je izključno odgovornost avtorja in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. Prav tako ne odraža stališč Nacionalne agencije. Rada bi se še zahvalila vsem, ki nam tako ali drugače pomagajo pri izvedbi tega projekta, hkrati pa vsem želim prijetno branje, lep pozdrav in srečno. Imejte se radi.
|
|
|