Kazalo

Namesto ptic zbudi me motor, namesto jutra srečam meglo in ves ta hrup, škripanje zavor, kaj tišina je, tu sploh ne vedo. Vsi ljudje hitijo, pa nekje živijo, z obrazi obrnjenimi v tla, nihče nikogar ne pozna.

Svetovanje strokovnjaka

V vsaki izmed naših številk bo na vaša vprašanja odgovarjal nekdo izmed strokovnjakov. Torej, če potrebujete nasvet, nam pišite. Poskušali bomo odgovoriti čim večim in v skladu z našimi močmi …

Zdravo

Sem Maja in stara sem 15 let. Hodim v prvi letnik srednje šole in živim v dijaškem domu. Imam pa dve težavi.

Prva je ta, da moram med vikendom domov, kjer se srečam s svojim očetom, ki je vsak dan pijan. In potem vedno pretepa mene, mamo ali bratca. Najprej sem poskušala braniti mamico in mlajšega bratca, toda sedaj se le zaklenem v sobo. Čeprav to očeta izredno jezi. Zadnjič sem se zaklenila v svojo sobo pa je prišel za mano in razbil vrata. Ne vem več, kaj naj naredim. Vsakič ko grem domov, se bojim, kakšna bom prišla nazaj. Toda med tednom me je strah še mnogo bolj, ker ne vem, če je moj bratec, star je sedem let, sploh še živ. Kako naj mu pomagam? In kako naj pomagam mami? In kako očetu? Včasih ga tako sovražim, da bi ga najraje ustrelila, spet drugič bi ga pa tako rada objela in se stisnila k njemu. Kdo je kriv, da se nam to dogaja?

Moja druga težava pa je v tem, da mislim, da ne bom naredila prvega letnika. V šoli imam same enke in sploh se ne morem zbrati. Ne morem slediti snovi in tudi, ko se doma poskušam učiti, mi misli vedno odplavajo domov. Kaj naj naredim? Nimam nikogar, ki bi se mu lahko zaupala in tudi, če bi našla koga takšnega, kako naj vem, da mi bo pomagal? Mi sploh lahko? Ali ne bo zaradi tega zbežal proč od mene? Pomislila sem že, da bi se ubila, ampak ne morem pustiti bratca samega.

Prosim vas za nasvet in vas pozdravljam

Draga Maja

Priznam, da mi ni bilo lahko sestaviti ta odgovor. Predvsem zato, ker razmišljam, katero smer za tvojo svetlejšo prihodnost naj nakažem. Vendar, kot je veliko preprek, je tudi veliko rešitev. Vsak problem namreč v sebi nosi tudi rešitev!

Omenjaš, da živiš v dijaškem domu. Morda poiščeš pomoč pri svetovalni delavki/cu dijaškega doma ali pri šolski svetovalni delavki/cu. Skupaj lahko sestavita načrt za reševanje krize, ki pa ima več korakov. Za nekatere imaš sama dovolj moči, za nekatere pa moraš poiskati oporo pri odraslih. Kje začeti?! Najbliže je tvoja šola, ta je samo tvoja in na stanje v šoli imaš velik vpliv. Poskušaj si med tednom ob pomoči dijaške svetovalne službe in svojih prijateljev zagotoviti prijetno okolje za delo in učenje. Prosi za učno pomoč. Povabi v dom svojega sošolca/sošolko, da nadoknadiš slabo razumljeno učno snov in se skupaj pripravljata na teste … Vem, da je težko najti motivacijo v sebi za delo in pomoč, a problemi so manjši, če se jih lotimo postopoma in po korakih. Vem, da bi se najraje skrila in si poiskala varnejše okolje, zbežala … Morda je dom okolje, kjer lahko najdeš boljše počutje.

Drugi korak pa je nasilje doma. Situacijo, ki jo opisuješ, rešuj ob pomoči odraslih. Poskušaj se pogovoriti z mamo in obvezno poišči pomoč na Centru za socialno delo. Pomagaj si s šolskim svetovalnim delavcem, lahko pokličeš tudi telefon za mlade v stiski.

Vem, smeri, ki ti jih nakazujem, so težke in zapletene in predvsem (se sprašuješ), zakaj se mora mlado dekle kot si ti, ukvarjati z vsem tem, ko pa tvoji vrstniki "uživajo življenje in imajo ljubeč dom?!".

Verjetno se skrivajo odgovori v življenju, proti kateremu si že naredila korak - s tem pismom. Nadaljuj, ne obupaj. Pokazala si že veliko mero odgovornosti in želje po dobrem. So ljudje, ki ti lahko pomagajo in ti bodo stali ob strani!

In piši, kakšne korake delaš.

Vse dobro ti želim!

Matej Kos, Med-vrstniško svetovanje, Maribor