Argumentacijski kotiček

Leni ministranti

Letošnji vpis osnovnošolcev v srednje šole je poučen. Merila za vpis da so sestavljena tako, da dajejo prednost preračunljivim dijakom in ne tistim, ki so najsposobnejši, smo slišali. Spet drugi so tarnali, da nihče, vključno s svetovalnimi službami, jasno ne ve, koliko točk je potrebnih za vpis na recimo gimnazije. Po spet tretjem kriteriju je pridobivanje točk nenavadno. Pridobi se jih lahko recimo tudi z ministriranjem ob bogoslužju v Cerkvi. Na katero Cerkev se to nanaša, ni jasno. Na vse, ali pa le na edino zveličavno, tako rekoč državno?

Pojasnilo ravnatelja ljubljanske škofijske klasične gimnazije Jožeta Mlakarja, zakaj pomoč pri liturgiji učencu prinaša dodatne tri točke, ni bilo nič manj nenavadno. Na vprašanje, če to ne pomeni diskriminacije deklet, ki ministrirati ne morejo, je nejevoljno odvrnil z naslednjo razlago: »Deklet pri nas na gimnaziji je tako ali tako veliko, ker so pridne, obiskujejo različne dejavnosti itd. Z ministriranjem smo fantom ponudili eno možnost več«. (Mladina, 15.7.2006)

Prvi, neeksplicirani del, je obskuren: ker je deklet veliko, ne more biti diskriminacije. Ravnatelj verjetno misli, da se diskriminacija porazgubi s kvantiteto. Če imate veliko deklet, potem bodo že uspele zbrati dovolj točk in se »diskriminiranje« ne bo poznalo. To je približno tako, kot če bi rekli, da črncem res ne smemo očitati neinteligentnosti, saj se ob njihovi siceršnji številnosti pač vedno najdejo tudi inteligentni. Po svoje smo predpostavili in na svoj način priznali, da dekleta so diskriminirana in da črnci v povprečju so neinteligentni.

Poglavitni del razlage leti na karakterizacijo deklet kot pridnih. Nanjo se lepi tisti »z ministriranjem smo fantom ponudili eno možnost več«. Kako sta povezana pridnost deklet in dajanje priložnosti fantom? Imenujmo to za sklicevanje na »uravnoteženje značajske razlike«, ker smo pri njej očitno iskali razloge za naše dejanje X le zato, da bi prikrili diskriminacijo, ki nastaja zaradi naravne razlike v značaju, izvirajoče v spolu. Škofijska logika je tale: dekleta so pridna, zato obiskujejo različne dejavnosti. Fanti pač niso, zato jih ne obiskujejo. Da bi jim dali priložnost nabiranja točk, se za njihovo pridnost šteje tudi dejavnost ministriranja. Predpostavljena premisa »fantje so manj pridni« je nedokazani petitio, v oči pa bode pomenski kontekst takega izgovora. Ta se glasi nekako takole: ker je narava po sebi diskriminatorna, saj fantke dela za poredne in deklice za pridne, si je treba pomagati z dodatnim naborom točk za prve, da bi popravili naravno diskriminacijo. Torej res nismo diskriminatorni, saj vendar odpravljamo naravno diskriminacijo v značaju obeh spolov!

Razlaga bi bila zabavna, če ne bi bila nevarno groteskna. Na njeni podlagi bi lahko terjali »uravnoteženje« za katerokoli oceno, ki bi temeljila na spolni razliki: fantki so pač vedno manj pridni od deklic, torej jim moramo ponuditi več možnosti. Ravnatelj škofijske gimnazije je s tem skozi zanikanje potrdil, da so kriteriji zares diskriminatorni in da je diskriminatorna celo utemeljitev, ki jo ponuja.

Zofijini ljubimci