Argumentacijski kotiček

Gej sem, torej služim

Rumeni tisk, ki se tudi v resne časopise in njihove spletne portale bolj ali manj sramežljivo prebija z vestičkami skozi rubrike tipa »zanimivosti«, ni posebej omembe vreden prostor za iskanje argumentacijskih nesmislov. Malce zato, ker ga načeloma nihče ne jemlje povsem zares in ker je okoli njih zgrajen naš užitek. Saj so vendar namenjeni zabavi in vzbujanju pozornosti. Zanimivosti iz sveta so nam nadalje menda na voljo, da lahko svoje težko zgarane sive celice po miselnih naprezanjih malce spustimo na pašo.

Izjemoma pa si le poglejmo naslednjo vest. Z naslovom »Splača se biti gej« se avtor, podpisan z inicialkama B.S., na portalu www.24ur.com ukvarja z najnovejšo statistiko, pridelano v Veliki Britaniji: homoseksualci tam menda na leto zaslužijo 10.000 funtov več kot heteroseksualni moški. To je pokazala najnovejša raziskava, v kateri je sodelovalo 1118 bralcev časopisa Diva and Gay Times. Če na primer homoseksualci na leto v povprečju zaslužijo 34.000 funtov, heteroseksualni moški v žep pospravijo zgolj okoli 24.800 funtov. Mimogrede, tudi lezbijke zaslužijo več kot heteroseksualno usmerjene ženske, in sicer za 6000 funtov. V posebnem okvirju je pospremljen sklep vestičke: »Če ste homoseksualec ter živite v Veliki Britaniji, potem vam ni treba skrbeti za zaslužek.« (25. 1. 2006)

Naj kaj nas takšna informacija navaja? Borci za pravice istospolnih bodo rekli, da gre za latentno diskriminacijo. Dejstvo, da geji in lezbijke zaslužijo več, je predstavljeno kot statusni privilegij, ki izvira iz spolne orientacije. Argumentacijsko vzeto pa naslov »Splača se biti gej« ni le diskriminatorno zavajajoč, temveč dejansko netočen: dejstvo, da ste gej, kot takšno gotovo ne pripomore k vaši plači, saj vam zaradi tega noben delodajalec ne podeli posebnega dodatka. Faktorji, ki so pri tem odločilni, so verjetno marljivost, delo v nadurah, izobrazba in podobno. Biti gej potemtakem ni »vzrok« za dobro plačilo in zato tudi ne drži, da vam zaradi istospolnih preferenc »ni treba skrbeti za zaslužek«.

Gesta, v katero se tu zateče rumeni tisk, je v njem do obisti zlorabljena zmota »napačnega vzroka«, pri čemer pisci glede takšne vzročnosti večkrat morajo fingirati lastno neumnost, da bi vzbudili učinek nenavadnosti. S tem velikokrat delajo krivico pameti in vpletenim posameznikom. Oblika zmote napačnega vzroka je običajno taka: (1) lastnost X je povezana ali ji sledi lastnost Y, torej (2) lastnost X je vzrok za lastnost Y. Dodajmo še kakšen primer: novi predsednik programskega sveta RTV je zagrizen kristjan. Torej bo nova RTV programsko krščanska. Ali pa: Natalija nacionale je uspela, ker ima bogato oblikovan dekolte. Že mogoče, da skoraj drži pri nas, nasploh pa ne: dekolte še ne jamči za vaš glasbeni uspeh.

Zofijini ljubimci