Boris Vezjak

O SOKRATSKI IRONIJI!

Ironija običajno označuje govori, ki želi povedati prav nasprotno od tistega, kar izreka. Za učinek si izbira kontrast med navideznim in dejanskim pomenom besed. Za učinek si izbira kontrast med navideznim in dejanskim pomenom besed. Sokratova ironija iz Platonovih dialogov ima komičen izvor, toda postala bo povzdignjena v njegovo metodo. Medtem ko Sokrat hlini nevednost, da bi razkril nevednost v znanju drugih, prakticira ironijo in ta postane njegov način poučevanja. “Vem, da ne nič ne vem” je pozicija, ki pervertira stališče (drugega) subjekta vednosti, toda v kakšni meri tudi naše lastno stališče? Povedano drugače, v kakšni meri je za Sokratovo ironično metodo kontitutivno neko iskreno samoizpraševanje in ni le posmeh drugim= V kakšnem smislu je intendirana prevara in v kakšnem smislu ne? Na predavanju bodo predstavljene poglavitne značilnosti tega pojma v vsakdanji in filozofski (Kierkegard, Hegel, romantika) rabi, predvsem pa bodo izpostavljene poglavitne poteze, ki zaznamujejo specifičnost prav sokratske ironije, ki je po svoje obarvala ne le zgodovinsko in filozofsko podobo Sokrata, temveč tudi izvoren grški pojem ironije.

Mag. Boris Vezjak, rojen v Mariboru, je raziskovalec-stažist na Oddelku za filozofijo Pedagoške fakultete v Mariboru. Njegovo primarno področje zanimanja so teme iz grške filozofije, slovensko občinstvo pa je med drugim osrečil s prevodom Platonovih dialogovo Harmid in Parmenid.