Arhiv, O predavanjih

 

Predavanje

»Znanost in filozofija o značaju«

 

Posnetek si lahko na računalnik prenesete na strani: http://archive.org/details/ZnanostInFilozofijaOZnaaju

 

Zofijini ljubimci, društvo za razvoj humanistike, v sodelovanju z MKCjem prirejajo in vabijo na predavanje Vojka Strahovnika z naslovom »Znanost in filozofija o značaju«, ki se bo odvijalo v četrtek, 7. decembra 2006, s pričetkom ob 18.00 uri v Kulturnem inkubatorju na Koroški c. 18 v Mariboru. 

 

Osebnostne značilnosti kot so poštenje, dobrotnost, sramežljivost, sočutnost, zadržanost, vljudnost, ipd. in ki jih kot osebe izkazujemo v naših odnosih z drugimi, razumemo kot gradnike našega značaja. Na njihovi podlagi tudi razlagamo, napovedujemo in vrednotimo naše delovanje in nas same. Moralno pomembne gradnike značaja imenujemo vrline in hibe, moralno teorijo, ki v svoje osredje postavlja vprašanje o tem, kakšne osebe moramo biti, pa vrlinska etika oz. etika značaja. Nedavno je tovrstna moralna teorija, ki korenini že v staro-grški misli, doživela napad s strani znanosti – ugotovitve socialne psihologije naj bi pod vprašaj postavljale sam obstoj osebnostnih lastnosti kot stabilnih gradnikov značaja. Nadalje bo govora o tem, kakšne so posledice tega napada za moralno teorijo in v kolikšni meri lahko znanost sploh odloča o filozofskih argumentih, pa tudi o tem, kaj nam ugotovitve socialne psihologije govorijo o našem moralnem življenju.

 

Vojko Strahovnik je rojen leta 1978 v Slovenj Gradcu. Leta 1997 je vpisal dvopredmetni študij filozofije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomiral je na temo "Moralni partikularizem" pod mentorstvom dr. Matjaža Potrča. Trenutno je asistent in mladi raziskovalec na oddelku za filozofijo, vpisan na doktorski študij filozofije, smer analitična filozofija z naslovom raziskovalnega programa "Moralni intuicionizem, partikularizem in sodobna metaetika". Je tudi tajnik in član UO Društva za analitično filozofijo in filozofijo znanosti.

 

Področja zanimanja: analitična filozofija, etika (moralni partikularizem, W. D. Ross, etika vrlin, metaetika), spoznavna teorija, vrlinska epistemologija, filozofija zgodovine in teorija  zgodovinopisja (vloga pripovedi v zgodovinopisju), filozofija Franceta Vebra…

 

Dodatne informacije na: http://filmsko.org/, www.radiomars.si in http://www2.arnes.si/~vstrah/

  

 

 

 


Oblikovanje in izdelavo sponzorira BMV-Design.com
Copyright ©2005 zofijini.net, Vse pravice pridržane