Arhiv, O predavanjih

 

Posvet

O ARGUMENTACIJI IN RETORIKI V SLOVENSKI POLITIKI IN JAVNEM PROSTORU

 

POSLUŠAJ!

 

V četrtek, 9. aprila 2009, ob 11. uri v dvorani Državnega sveta, v stavbi parlamenta, Šubičeva 4, Ljubljana.

 

Kot državljani si želimo, da bi državo vodili tisti, ki jim lahko zaupamo. Zaupamo pa lahko le tistim, ki nas v svojih stališčih prepričajo. V tem smislu si moramo prizadevati tudi za tem, da je argumentacija kot logično veljavno sklepanje v družbenem in političnem življenju čim boljša. Če ni, potem lahko ovira normalno politično razpravo, posledično politično odločanje in končno tudi kvalitetno stanje demokracije. Na kratko: slaba argumentacija neposredno vodi v slabo demokracijo in jo, kadar jo zasledimo kot prisotno, tudi odraža. Takega stanja pa si ne želimo.

 

Politiki nas, žal, lahko prepričajo tudi s populizmom, ceneno retoriko in demagogijo, s slabo argumentacijo. Njihova navzočnost ni obet, da jih bomo spontano izločili ali zavrnili. V vsaki predstavniški demokraciji je zato bistveno, da izbrani politiki, ki predstavljajo državljane, uporabljajo in sledijo utemeljenim sklepom, da navajajo kar seda dobre razloge za svoje zakonodajne in druge odločitve in da torej uporabljajo kar seda dobre argumente. Težava nastopi, če nekateri tega ne želijo početi in se predstavniki oblasti, poslanci, predstavniki državnega sveta ali opozicije raje zatečejo k manipulaciji, protislovjem, lažem, argumentativnemu varanju. Včasih to počnejo nehote in nenamerno. Če ne poznamo tehnik in osnovnih veščin, s katerimi jih prepoznamo, zelo hitro zamenjamo obe možnosti: slabo in dobro rabo argumentov. Zgodi se, da med njimi zamenjujemo ali da celo začnemo čislati populistične puhlice in se navduševati nad idejami in sklepi, ki so povsem nespametni. In če do tega pride in če takšen vzorec argumentacije celo prevlada, lahko spravimo v ogroženo stanje tako politično razpravo kot posledično demokracijo. Argumentacija in demokracija sta dva koncepta, ki smo jih prevzeli od antične Grčije. Že od Aristotela je logika tesno povezana s politiko – člani sveta so urejali javne zadeve na podlagi razprave z izmenjavo mnenj, ki je predpostavljala tehtanje razlogov. Težko bi dejali, da danes še v polni meri sledimo takšnemu zgledu.

 

Na posvetu bodo sodelujoči slovenski strokovnjaki s področja argumentacije, retorike in neformalne logike spregovorili o tem, v kakšni odvisnosti so naša državljanska vloga, javna argumentacija in kako razviti kompetence za ustrezno prepoznanje ali oceno dobrih in slabih argumentov. Posebna pozornost bo povečena praksam v slovenski politiki in konkretnim primerom.

 

PROGRAM

 

Uvodni pozdrav

Mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije

 

***

 

Referati

 

Dr. Igor Ž. Žagar, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem

Argumentacija v DZ RS: moč argumentov ali argument(i) moči?

 

Dr. Danilo Šuster, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru

Interesi logike in logika interesov

 

Dr. Boris Vezjak, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru

Hipertrofija argumentacije »ad hominem« v političnem diskurzu

 

Dr. Janja Žmavc, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem

Retorika? Le v omejenih količinah, prosim! (Študija dveh primerov iz slovenskega političnega govorništva).

 

Mag. Smiljana Gartner, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru

Čustva v argumentaciji in retoriki

 

Primož Krašovec, Pedagoški Inštitut, Univerza v Ljubljani

Konsenz in dialog

 

Dr. Andrej Ule, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Meje argumentacije in razlage v etičnih in političnih razpravah

 

Dr. Rastko Močnik, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani

Zapora političnega polja in depolitizacija govora legitimnih političnih akterjev".

 

***

 

Razprava

 

 

Napotilo

http://www.ds-rs.si/?q=node/1024

 

 

 

 

 


Bookmark and Share
Copyright ©2005 zofijini.net, Vse pravice pridržane