Arhiv, O predavanjih

 

Bralna uprizoritev

HANNAH ARENDT OB STOTI OBLETNICI ROJSTVA TUDI V MARIBORU!

 

Hannah Arendt: Mišljenje brez oprijemalne ograje

Bralna uprizoritev

 

Posnetek si lahko na računalnik prenesete na strani:

http://archive.org/details/HannahArendtMiljenjeBrezOprijemalneOgraje

 

Klub KGB, Vojašniški trg 5, sreda, 13. decembra, ob 20. uri

Vstop prost

 

Idejna zasnova in priredba: Vlasta Jalušič; prevod: Dušan Rebolj; režija: Rok Vevar; strokovni svetovalec: Aldo Milohnić; berejo: Savina Frangež, Gorazd Kovačič, Andrej Marković, Maja Pan, Dušan Rebolj, Miro Samardžija

 

Produkcija: Mesto žensk in Mirovni inštitut

V sodelovanju: Klub Gromka / AKC Metelkova mesto

Organizacija gostovanja v Mariboru: Zofijini ljubimci in MKC

 

Kaj je politika? Kakšno je razmerje med teorijo in prakso? In med mišljenjem in delovanjem? Kako misliti in delovati po zlomu filozofske, religiozne in politične tradicije? To so vprašanja, ki jih načenja Hannah Arendt v razpravi, ki jo oživi bralna uprizoritev Mišljenje brez oprijemalne ograje.

 

Novembra 1972, tri leta pred njeno smrtjo, je Torontsko društvo za študij družbene in politične misli gostilo konferenco z naslovom »Delo Hannah Arendt«, na kateri je bila navzoča tudi avtorica. Povabili so jo kot častno gostjo, a sama je hotela  v razpravi sodelovati. V okviru konference je nato potekala vroča in pogosto dramatična razprava vrste kanadskih, ameriških in nemških teoretikov in avtorjev,  ki je danes dostopna tudi v prepisu. Razpravljalci se lotevajo tem kot »Mišljenje in delovanje«, »Razmišljanje o družbi in politiki«, »Ameriška ustava kot idealni model« itn., vanje pa se vključuje tudi Hannah Arendt.

 

Pred predstavo in po njej boste lahko po ugodnih cenah  kupili nekatera dela Hannah Arendt, ki so prevedena v slovenski jezik. Lahko se boste tudi sproščeno pogovarjali s poznavalkami in poznavalci dela Hannah Arendt, ki so to bralno uprizoritev pripravili in v njej sodelujejo.

 

*   *   *

 

»Ali bi rada bila vplivna? Ne! Hočem razumeti!,« je Hannah Arendt dejala v najbolj znanem od svojih redkih intervjujev. Gre za avtorico, ki noče indoktrinirati, temveč poskuša s svojim mišljenjem in poučevanjem prispevati k temu, da bi ljudje delovali, mislili in razsojali in da ne bi bili pripravljeni sodelovati v grozljivih družbenih eksperimentih, kakršen je bil denimo totalitarizem. (Dr. Vlasta Jalušič, avtorica idejne zasnove in priredbe besedila)

 

Odločili smo se, da razpravo oživimo v žanru »bralne uprizoritve«, ki je zadnja leta tudi v slovenskem gledališkem prostoru vse bolj pogost način predstavljanja dramskih tekstov. Seveda pričujoči tekst ni dramski, vendar je strukturiran v dialog in priča o vznemirljivem dogodku, ki nam prek pisave omogoča dostop do Hannah Arendt kot žive osebe: njen intelektualni svet je v tem primeru zapis neposrednega sodelovanja v razpravi. Odločili smo se za rekonstrukcijo dogodka. Ne z dramskimi igralci, ampak z mlajšimi poznavalci njenega dela. (Rok Vevar, režiser)

 

Letos oktobra je minilo 100 let od rojstva Hannah Arendt (1906–1975), nemške politične teoretičarke judovskega rodu. S svojimi deli Izvori totalitarizma (1951), The Human Condition oz. Vita activa (1958), Med preteklostjo in prihodnostjo (1961), On Revolution (1963), On Violence (1970) in The Life of the Mind (1978) je ustvarila enega najbolj referenčnih opusov politične misli 20. stoletja. Njeno delo je zaznamovala in motivirala groza holokavsta, ki mu je ubežala z emigracijo v Franciji, nato pa v Združenih državah, kjer je kot avorica in predavateljica (npr. na Priceton University, nazadnje pa na New Schoool of Social Research) živela vse do svoje smrti leta 1975. Leta 1961 je Hannah Arendt kot poročevalka New Yorkerja v Izraelu spremljala sojenje Adolfu Eichmannu in kasneje napisala knjigo Eichmann in Jerusalem: A Report on the Banality of Evil (1963).

 

Dodatne informacije na: http://filmsko.org/, www.radiomars.si in www.cityofwoman.org

  

 

 

 


Bookmark and Share
Copyright ©2005 zofijini.net, Vse pravice pridržane