Radijske oddaje

Oddaja 28.10.2009

AVIZO

Glasba1: Jure - Višnja

Ponovno pozdravljeni v oddaji Zofijini ljubimci. V današnji oddaji se bomo ukvarjali z odnosom med tehnologijo, znanostjo in razumom. Za uvod lahko nam in poslušalcem zastavimo vprašanje: »koliko vas razume delovanje radijskega sprejemnika?« Starejši poslušalci, ki so bili v mladih letih radioamaterji ali so doma sestavljali in razstavljali svoje radije, bi verjetno kratko in jedrnato znali razložiti delovanje radijskega sprejemnika - te stare, po mnenju nekaterih, že zastarele naprave. Za mlajše pa nismo več tako prepričani.

Naj v prvi vrsti samo-kritično pripomnim, da tudi pisec teh vrstic tega do nedavnega ni bil sposoben, vendar mu je tehnologija ponudila rešitev za ta problem. Na internetu, temu osmemu čudu modernega sveta, obstaja stran za naslovom http://www.howstuffworks.com/ (prevedeno: kako delujejo stvari), na kateri si lahko prav vsak pogleda, kako stvari, ki jih vsak dan uporabljamo, delujejo. Na tej strani si lahko seveda pogledate tudi to kako deluje radio. Morda tehnologija skriva rešitev za problem, ki ga med drugim v svojem prispevku izpostavi Baruh, namreč, kako dejstvo, da vsakodnevno uporabljamo tehnologijo, ki je ne razumemo, vpliva na našo družbo? Informacij je dandanes dovolj, morda celo preveč, vprašanje je ali jih znamo pravilno uporabljati in ločiti zrnje od plev. Za ilustracijo te in drugih zanimivih dilem vas vabimo, da ostanete z nami do konca (oddaje).

Ob prispevku o tehnologij bomo prisluhnili še napovedniku, se vrnili v zgodovino filozofije in se nasmejali ob rubriki (H)umor. Vabljeni k poslušanju.

Za-misel

It is a medium of entertainment which permits millions of people to listen to the same joke at the same time, and yet remain lonesome. ~T.S. Eliot, about radio

Je medij zabave, ki omogoča milijonom ljudi, da poslušajo isto šalo ob istem času in vseeno ostanejo osamljeni.

T.S. Eliot o Radiju

Glasba2: Fever Ray - Im not done

Razum in raja

Živimo v času, v katerem je znanost prevzela položaj avtoritete glede aktualnega sveta, ki je bila še ne tako dolgo nazaj ekskluzivno rezervirana za organizirano religijo. Tedaj so cerkveni dostojanstveniki narekovali resnice o zunanjem svetu, čeprav so imeli več za povedat o tistem, kar je nevidno. Sedaj ima ta privilegij znanost. Znanost lahko v kratkem opišemo kot razumno tolmačenje surovih čutnih podatkov z namenom odkriti nek navidez skriti vzročni mehanizem. Z znanstvenim raziskovanjem prek Galileja do Newtona in silovitim nadaljnjim razvojem, bi človek pričakoval, da bo v razumskosti napredovala tudi preostala raja.

Priča smo ravno obratni situaciji, namreč nazadovanju v razumskem soočanju z informacijami, ki nas v sedanji družbi oblegajo. Znanost se je mistificirala in za seboj potegnila še tisti kanček razuma, ki je po Aristotelu razlikoval človeka od živali. Ko govorim o znanosti in razumu je potrebno poudariti, da je moderna znanost sploh pa fizika postala dokaj nerazumljiva, odmaknila se je s področja zdravorazumske kontemplacije, ki nam je v srednji šoli omogočala soočanje z mehaniko in računanja prostega pada ter vrtilnih količin. Zgleda, da je znanost sama, katere gonilo je bil razum, zašla v neko brezno do koder luč razuma nima dometa. Razum tukaj pojmujem kot Descartesov la bon sens (Razprava o metodi, I. del, Ljubljana, 2007), torej kot zmožnost resnične presoje. Descartes je bil sicer mnenja, da je ta zmožnost v enaki meri lastna vsem ljudem, a kot bomo videli, se je v tem krepko motil. Moderna fizika kot tudi druge veje znanosti sledijo paradigmam (v najširšem smislu je to začetno skupno stališče znanstvene stroke o predmetu raziskave: Kaj in kako naj se raziskuje) in znotraj njih odkrivajo pojave, ki so v popolnem nasprotju z intuicijo preprosteža kot ste vi in jaz. Kako je lahko nek delec (elektron) na dveh mestih hkrati; kako je možna komunikacija (prenos informacij) dveh delcev, med katerima ni nobene povezave; kako je lahko svetloba hkrati valovanje in delec?

O tem se je spraševal tudi Einstein in ne sme nas biti sram, če nam ob določenih konceptih, ki domujejo npr. v kvantni mehaniki, zmrznejo možgani. Očitno je, da za vsakdanjega človeka znanost ni dojemljiva, kar pa je pri tem zaskrbljujoče je to, da je vsakdanji človek odvisen od produktov znanosti. Televizija, internet, hladilnik, prevozna sredstva, vse to je znanost v praksi in koliko izmed nas strumno uporablja te pripomočke rutinsko. Če parafraziram Heideggerjevo definicijo tehnologije, potem lahko rečem, da je tehnologija sredstvo za dosego nekega cilja in hkrati človeška dejavnost (npr. namen televizije je, da nam omogoča zabavo, seznanjenost z aktualnimi temami, hkrati pa je naša dejavnost, jo čistimo, gledamo, se z njo ponašamo, jo celo malikujemo…). A vendar, kar je pri tem zaskrbljujoče je ravno ta primanjkljaj razuma v življenju.

Za- misel

Inventor: A person who makes an ingenious arrangement of wheels, levers and springs, and believes it civilization. ~Ambrose Bierce, The Devil's Dictionary

Izumitelj : oseba, ki ustvari genialno kombinacijo koles, vzvodov in vzmeti in verjame, da je to, kar je ustvaril, civilizacija.

Ambrose Bierce - Hudičev slovar.

All of the biggest technological inventions created by man - the airplane, the automobile, the computer - says little about his intelligence, but speaks volumes about his laziness. ~Mark Kennedy

Vsi največji tehnološki izumi, ki jih je ustvaril človek – letalo, avtomobil, računalnik- nam povejo malo o človekovi inteligenci, a veliko o njegovi lenobi.

Mark Kennedy

Glasba3: Atmosphere - Guarantees Lyrics

Koliko od uporabnikov npr. televizije pozna mehanizme, ki omogočijo prikaz slike na zaslonu? Prepričan sem, da jih ni veliko. Sprva zgolj teoretičen prepad med znanostjo in vsakdanjim razumom je prerasel v brezno praznine med praktičnim vidikom znanosti in posameznikom, kateremu je namenjen. Da, lahko bi celo dejali, da smo se znašli v absurdnem stanju, da domala razumemo, da ne moremo razumeti, če že ne zaradi česa drugega vsaj zaradi tega, ker so določeni teoretični koncepti abstrahirani od konkretnosti oprijemljivega. Ampak to, da ne razumemo kako deluje recimo mobilni telefon - naprava, ki je nekaj, kar lahko primemo, uporabljamo celo vsak dan in to po večkrat na dan - pa ostaja uganka za vse nas. Človek se več ne sprašuje o tem kaj je dostopno na trgu proizvodov, zadošča mu zgolj to, da tam je. Nekakšna slepa vera v humanost korporacijskih združb, da oni pa že vedo kaj lahko prodajajo in da to kar prodajajo dejansko koristi njihovi tržni skupini. Kam je šel razum? Se res ne zavedamo, da trenutno stanje potrošnikov omogoča implementacijo nekega proizvoda, za katerega se bo morda šele kasneje odkrilo, da je povzročil ogromno škodo (npr. DDT-pesticid). Izkazalo se je, da povzroča raka in ogroža divje živali. Nočem zganjat panike, a vendar lahko za večino stvari, ki jih ljudje kupujejo, mirne vesti rečem, da so dvomljivega značaja - od knjig, hrane, multimedije in oblačil. Ni vsak, ki bere knjige pameten, pomembno je kakšne knjige bere. Ko bralcem in bralkam raznih knjig o duhovnosti, ki so dobile slabšalo etiketo “new-age”, omenim, naj gredo raje o taisti temi prebirati Sveto pismo, Upanišade ali kakšne hermetične spise in da ta tematika sploh ni nova in da so o njej pisali že naši stari od Egipta, Evrope do Indije, vedno naletim na zgražanje. Ne trdim, da te branje npr. Platona naredi srečnega, nemara pa te bolj plemeniti kot takšne po tekočem traku tiskane eklektične pisarije. Takšnim avtorjem ni problem prevzeti kakšnega znanstvenega koncepta, ki je v večini primerov zavoljo skladanja z njihovo, z nobenim dejstvom podprto teorijo, tako prilagojen, da spada v kvazi-znanost. Iz dejstva, da pri eksperimentih v subatomskem svetu na končni rezultat vpliva prisotnost merilnega aparata, so tovrstni kvazi-znanstveniki zmagoslavno proglasili vzročno nadvlado misli nad materijo. Seveda gre tukaj za popolno ignoranco do pravih znanstvenih ugotovitev, a kaj ko ljudje raje verjamejo romantični, sproducirani resnici kot pa togi in za »odrešitev« človeka dokaj nebistveni resnici.

Ljudje, speči razum nas lahko pripelje do nepredvidljivih konsekvenc, zato se prebudimo iz tega pasivnega stanja in aktivirajmo ter začnimo uporabljat kritično mišljenje v vsakem pogledu naših življenj. Za slab vzgled naj nam bodo razni verski fanatiki, ki biblijo berejo kot eksakten dokument, verniki, ki so spregledali, da ni dovolj zgolj verjeti v boga, ampak da šteje tudi razlog za verovanje. Strah pred bogom in strah pred peklom nista več zadostna razloga za vero v boga, le-to mora utemeljevati nek plemeniti razlog. Čeprav se razum in vera kot dve orodji našega uma razlikujeta v delovanju in lastnem predmetu h kateremu sta usmerjana, pa to še ni razlog, da ne bi v razumskem udejstvovanju imeli vere, da nam bo uspelo (npr. izračunat nek integral) in da ne bi našo osebno vero podkrepili s pravimi razlogi, ter na poti verovanja razumsko krmarili med klavrno literaturo ter se izogibali dejanjem, ki niso vredna vernega človeka. Razum žal ni naprodaj kot nirvana, je zastonj, a kaj ko je v današnjem svetu tisto, kar je zastonj, razvrednoteno.

Spisal »Baruh«

Za-misel

It has become appallingly obvious that our technology has exceeded our humanity. ~Albert Einstein

Postalo je grozovito jasno, da je naša tehnologija presegla našo človečnost.

Albert Einstein

Glasba4: Mumford and Sons - Little Lion Man

Za-misel

For a successful technology, reality must take precedence over public relations, for Nature cannot be fooled. ~Richard P. Feynman

Za uspešen razvoj tehnologije, mora resničnost nadvladati marketing (Piraovstvo, odnose z javnostmi), saj narave ne moremo pretentati.

Richard P. Feynman

Filozofija skozi čas

28. oktobra 1704 je umrl angleški filozof John Locke.

Locka prištevamo med predstavnike zgodnjega razsvetljenstva. Na filozofskem področju je iz empirističnih izhodišč izpodbijal takratni prevladujoči vpliv kartezijanskega racionalizma in poudaril vlogo izkustva pri pridobivanju spoznanj. V povezavi s tem pomeni Lockovo empiristično pojmovanje zavesti in zavedanja prelom v primerjavi s tradicionalno sholastiko, v kateri so dušo in duševne procese opisovali z metafizičnimi pojmi. Prav tako je imel velik vpliv na razvoj sodobne politične filozofije. Njegovim liberalističnim idejam, ki so spodbijale takrat uveljavljeno božansko pravo kraljev, pripisujejo vsebinski vpliv na politični ustroj oblasti v ZDA.

Prodor Lockove filozofije in vpliv na evropske sodobnike, časovno sovpadata s širjenjem vpliva Newtonove fizike.

Rojen je bil v manjšem podeželskem naselju Wringtonu blizu Bristola v grofiji Somerset. Kljub temu, da se je njegov oče, jurist po poklicu, bojeval v angleški državljanski vojni na strani zagovornikov parlamenta, se je sam izogibal politični izbiri. V skladu s svojo strogo puritansko vzgojo, je že mlad zagovarjal načela verske zmernosti in strpnosti. Na Westminster School, ki je bila že takrat najboljše priporočilo za kasnejši študij na angleških univerzah, si je pridobil humanistično izobrazbo. Na študiju in učiteljevanju v Oxfordu, kjer je prebil leta od 1652 do 1677, se je seznanil s tremi takrat glavnimi miselnimi tokovi v Angliji: s tradicionalno sholastiko, ki je še "kraljevala" v univerzitetnem življenju, s pisateljskim krogom platonistov iz Camebridga in intelektualno najvitalnejšim kartezijanskim racionalizmom, ki se je na otok širil s kontinenta. Medtem ko so se sholastika in prežitki renesančnega platonizma zdeli Locku preživeti, je pozornost preusmeril na Descartesa, ki ga je v mnogočem na skupnih izhodiščih v končni obliki revidiral z izdajo dela »Esej o človeškem razumu« (1690). Le-tega je začel, kot plod razpravljanja s prijatelji, pisati že leta 1671. V tem delu, ki ga je širše proslavilo, je poudaril vpliv izkustva pri pridobivanju racionalnih spoznanj.

Glasba5: Radiohead - Down is the new up

Ker na Univerzi v Oxfordu ni bilo mesta za intelektualne inovatorje, je že tekom študija preusmeril pozornost na razvijajočo se znanost in zato študiral še medicino in kemijo. Med drugimi se je seznanil tudi z Boylom in bil sprejet v Kraljevo družbo (ang. Royal Society). Leta 1666 se je na Oxfordu seznanil z lordom Ashleyem, kasnejšim grofom Shaftesburyijskim, ki je bil tam zaradi zdravstvenih težav. Locke je nanj s svojim medicinskim znanjem in intelektualno razgledanostjo napravil vtis in lord Ashley ga je vzel v službo ter ostal njegov dosmrtni pomočnik in prijatelj.

Zaradi političnih sprememb, ki so grofa in skupaj z njim Locka privedle v nemilost, se je moral dvakrat odpraviti v izgnanstvo. Prvič leta 1675, ko je preživel tri leta v Franciji, kjer se je seznanil z vodilnimi misleci tiste dobe, drugič pa leta 1683, ko je grof Shaftesbury sodeloval v uporu proti vzponu katoliškega kralja Jakoba II. na oblast. Locke in grof sta se umaknila na Nizozemsko, kjer sta nekaj časa živela pod lažnimi imeni, da bi se izognila ekstradiciji. Grof je na Nizozemskem umrl, Locke pa je v tem obdobju napisal svoj »Esej o človeškem razumu« in politične spise »Pismo o strpnosti« ter »Dve razpravi o vladanju«.

Zadnja leta je ob slabšem zdravju, ko so ga obremenjevali astmatični napadi, preživel na podeželskem dvorcu v prijateljski zvezi s filozofinjo Lady Masham in njenim možem. Večinoma je izpopolnjeval svoja dela, ohranjal korespondenco in polemiziral z intelektualnimi nasprotniki. Locke se nikoli ni poročil, niti ni imel otrok.

Britanski filozof Bertrand Russell o Locku trdi, da »ni niti najgloblji, niti najizvirnejši mislec, je pa njegovo delo močno in trajno vplivalo na filozofijo in politično življenje.«

Rubriko »Filozofija skozi čas« pripravlja Boris Blagotinšek, filozofski forum mislec.net

Glasba6: Atmosphere - Aspiring psychopath

(H)umor

Pred kratkim sem srečal obupano mlado gospodično, ki je jokala pred svojim avtom. Vprašal sem jo, če potrebuje pomoč. Odgovorila mi je, da bi morala zamenjati baterijo v daljincu za odpiranje avta, saj zdaj ne more v avto. Vprašala me je, če morda vem ali 200m oddaljena trgovina, na katero je kazala s prstom, morda prodaja baterije za njen daljinec. Odgovoril sem ji, da ne vem in jo vprašal ali ima morda njen avto alarm. Dejala je, da ne, ima le to digitalno stvar za odpiranje avta, ki mi jo je podala skupaj s ključi za avto. Ko sem vzel ključe in ročno odprl avto, sem zlobno pripomnil: »Zakaj se ne bi zapeljali do trgovine in pogledali, če imajo morda baterije, ki jih potrebujete. Je namreč kar dolg sprehod.«

Vir: http://www.basicjokes.com/djoke.php?id=2108

Za-misel

The most important and urgent problems of the technology of today are no longer the satisfactions of the primary needs or of archetypal wishes, but the reparation of the evils and damages by the technology of yesterday. ~Dennis Gabor, Innovations: Scientific, Technological and Social, 1970

Najpomembnejši in nujni problemi današnje tehnologije niso več zadovoljitev primarnih potreb ali arhetipskih želja, ampak poprava zla in škode, ki jo je povzročila včerajšnja tehnologija.

Denis Gabot. Izumi, tehnološki in socialni, 1970.

Glasba7: Apathy - Personal Jesus

Napovednik

Kino klub jesen 2009, nadaljujemo jutri v četrtek 29.10.2009 ob 18h na Malem odru Narodnega doma, z žanrskim večerom posvečenim grozljivkam, oziroma kultni klasiki "Night of the Living Dead" iz leta 1968. Večer bomo začeli z mariborsko premiero prekmurskega šokerja "Korpus Krispi", nadaljevali z dvema kratkima predavanjema o (filmski) zgodovini zombijev, čemur bo ob 21h sledil še film "Noč živih mrtvecev".

V soboto 31.10. ob 10.00 na Malem odru Narodnega doma za najmlajše predstavljamo slovenski mladinski film »Tea« in pogovor z igralo Pino Bitenc, ki v filmu interpretira osrednji lik.

Več informacij o Kino klubu najdete na spletni strani filmskega društva www.filmsko.net

Društvo podiplomskih študentov filozofije pri Univerzi v Novi gorici in Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU poziva k prispevkom za prvo številko novoustanovljene filozofsko-teoretske revije na temo: DELO BESEDE. Več informacij najdete v pdf dokumentu, ki ga najdete tudi na naši strani www.zofijini.net.

Študentsko filozofsko društvo iz Ljubljane je prenovilo svojo spletno stran. Novosti si lahko preverite, če obiščete www.zofofili.si

Za-misel

The production of too many useful things results in too many useless people. ~Karl Marx

Produkcija preveč uporabnih stvar rezultira v vse preveč neuporabnih ljudeh.

Karl Marx

Glasba8: Jure - Ananas v konzervi

Tako smo ponovno prišli do konca oddaje. Upamo, da smo vas vzpodbudili, da boste naslednjič, ko v roke primete mobitel, prižgete televizor ali računalnik ali uporabite katero izmed brezštevilnih naprav, ki jih uporabljate vsak dan, morda premislili in se vprašali preprosto vprašanje: »Kako to deluje?« Z vami smo bili špikerka Jerneja Pirnat, tehnik Jure Avguštiner, pisci in Boris in t.i. Baruh, ter urednik Samo Bohak. Nasvidenje v naslednji oddaji.

Avizo