Radijske oddaje

Oddaja 11.11.2009

AVIZO

Glasba1: Wild Beasts - The Fun Powder Plot

Ponovno pozdravljeni v oddaji Zofijinih ljubimcev. V tokratni oddaji nadaljujemo z namišljenim dialogom med predsokratiki in modernim znanstvenikom. Prejšnji teden smo razpravo zaključili s vprašanjem, ki se glasi: »Kako lahko filozof najde svojo pot skozi to megleno pokrajino nasprotovanj in nerazsodnosti?« V današnji oddaji bomo v drugem delu teksta Rolanda Omnesa, »Quantum Philosophy«, poskušali iskati odgovor na to vprašanje.

Za začetek lahko zastavimo še eno provokativno poljudno vprašanje za poslušalce: »Kaj sploh še ostane znanosti?« Kam nas bo pripeljala pot razmisleka, ki vodi preko trnja do zvezd, pa boste izvedeli, če z nami ostanete do konca oddaje, tekom katere boste lahko prisluhnili tudi rednima rubrikama »Filozofija skozi čas« in »Humor«. Vabljeni k poslušanju!

Za-misel

A fool's brain digests philosophy into folly, science into superstition, and art into pedantry. Hence University education.

George Bernard Shaw

Um bedaka spremeni filozofijo v norost, znanost v vraževerje in umetnost v pikolovstvo.

George Bernard Shaw

Glasba2: Tegan & Sara - Don't Rush

»Pomiri se,« mi reče modri Parmenid, »ti ljudje so preveč nepotrpežljivi, da bi počakali razrešitev enigem ob primernemu času. Pomisli kako dolgo smo morali šele mi čakati. Povej nam raje kaj postajata vaša matematika in fizika, saj vidim, da te od vsega najbolj zaposlujeta«.

»Dobro,« sem rekel, »takole gre. Naša matematika je trenutno popolnoma predana formalizmu, manipuliranju s simboli, konceptom, ki so konstruirani z uporabo aksiomov, kateri nasprotujejo kakršnemukoli predstavljanju in reprezentaciji. Njena struktura je podprta z logiko, ki je sama po sebi formalna. Fizika je sicer našla lastne primitivne objekte: prostor-čas in elementarne delce materije, vendar za ceno nevidnosti njenih principov in temeljev očesu duha.

»Zakaj bi moral biti zgolj en način razumevanja? Ste razmislili o tem?« izreče temačni Heraklit.

»Da, nekateri so pričeli razmišljat v tej smeri. Sprašujejo se ali je obskurnost temeljnih znanosti neizbežna, in če je mogoče netradicionalno razumevanje. Določena sodobna dela kažejo v to smer. Zadevajo kvantno mehaniko - znanost o primarnih zakonih materije, ki pa je hkrati ponosno formalna. Čeprav so ti znanstveniki raziskovali brez kakšnih filozofskih pretenzij, ampak zgolj v duhu razjasnjenja določenih vidikov teorije, so morda nepričakovano sproducirali nekaj, kar nihče ni iskal - nov način razumevanja.« kot si predlagal Heraklit.

»Znanost ponavadi ustvarja vedenje, toda kako lahko vpliva na naravo tega vedenja in spremeni način razumevanja?« je bilo slišati nepotrpežljivi glas.

»To je res, toda potrebno je previdno premisliti kakšne so posledice iz zornega kota epistemologije. Kvantna mehanika temelji na določenih dobro definiranih principih. Potrjeni so bili skozi eksperimente in njihove posledice so bile povod za reformulacijo temeljev vseh fizikalnih znanosti. Prav tako so bili potrjeni v različnih okoliščinah. Kot sem že rekel, so ti principi formalni, torej takšni, ki so bližje matematiki kot pa naši predstavni zmožnosti. Predstavljajo bazo zakonom fizike. Lastnosti materije, ki jih zakoni opisujejo, imajo obliko matematičnih pravil. Nobena znanost ne bi mogla biti bolj formalna.«

»Ampak, kaj ima to opraviti z filozofijo?«

»Vidite, ti dobro podkrepljeni zakoni totalno zavračajo ostale principe filozofije, principe, ki so bili vedno smatrani kot univerzalni: inteligibilnost (možnost razumevanja vsega kar je v prostoru in času), lokalnost (vsaka stvar zaseda določeno mesto v prostoru), kavzalnost (ni učinka brez vzroka), in še nekaj ostalih.«

Za-misel

The intention of the Holy Ghost is to teach us how one goes to heaven, not how heaven goes.

Namen svetega duha je, da nas nauči kako priti v nebesa in ne kako nebesa delujejo.

Galileo Galilei

Glasba3: Florence and the Machine - Kiss with a Fist

Ko sem to izrekel, sem opazil znake skrbi na njihovih obrazih. Videti je bilo, da se je samo Heraklit razveselil. Demokrit je padel v šok in v čustveno obarvanem glasu vprašal, »In kaj ste naredili, da bi se temu izognili?«

»Briljanten znanstvenik, Niels Bohr, je želel poustvariti red. Toda, moral je plačati visoko ceno. Ni rehabilitiral zdravega razuma ali principov, ki bi jih vi imeli za naravne, ampak je postavil meje, preko katerih je bilo mišljenje prepovedano. Kot rezultat se je izkazala preprečitev filozofskih spekulacij, ki smo jih omenili. Tako torej, ko govorimo o atomih se moramo vzdržati, da bi izrekali kaj o njihovi poziciji ali gibanju; o njih lahko govorimo zgolj z uporabo predpisanih matematičnih terminov. Filozofi, seveda, in nekateri fiziki so ignorirali te prepreke, toda vso njihovo prizadevanje je bilo zaman. Nekateri so začeli govorit o zakriti realnosti, da bi izrazili to nedostopnost stvari umu.

»Pot okoli Bohrovih prepovedi je bila šele nedavno iznajdena, ampak celo avtorji niso sprva razumeli kaj so dosegli. Ugotovili so, da so njihova formalna orodja povzročila epistemološki potres, pravi obrat v redu vedenja.«

»In?« je rekel nepotrpežljiv glas.

»Prvi korak je sestavljen iz ponovnega razmisleka o vlogi zakonov in naši zaznavi dejstev. Vedno smo predpostavljali, da znanost napreduje preko izkustva do principov. Nova začetna točka ni več izkustvo, ampak tisti isti principi, ki bi naj bili bolj trdni in gotovi od česarkoli, kar lahko zaznajo naše oči in naše besede izrazijo.

»Je to logično?« nekdo vpraša.

»Točno. Problem se naslanja na logiko in njeno relacijo z fizikalno realnostjo; problem razuma, če želite. Zakaj je bil Bohr primoran postaviti meje mišljenja o atomskem svetu, če ne zaradi tega, ker se naravna logika jezika ne nanaša na to domeno? Nekateri so celo mislili, da zgolj logika, brez lastnih korenin, lahko opiše zunanji svet. Toda ena izmed posledic novih rezultatov je bila v tem, da je pokazala obstoj priročne konstrukcije, zaradi česar lahko sedaj o kvantnem svetu govorimo z nezmotljivo, čeprav formalno logiko.

»Veliko vprašanj je postalo preprostejših s postuliranjem novih principov, ki zadevajo uporabo logike v fiziki. S tem so nekatere Bohrove prepovedi postale nepomembne: točno tiste, ki so nam prepovedale mišljenje. V bistvu je ideja v tem, da razumevamo na drugačen način: če ima logika svoje korenine v realnosti, ne pa v našem duhu, potem je možno razložit zakaj naš duh misli na način kot pač misli. Danes je v splošnem predpostavljeno, da je um pogojen z čutnimi zaznavami: svet, od koder pridejo naše predstave, in komponente našega jezika. Toda, svet kot ga zaznavamo ni svet atomov; je svet srednje-razsežnih predmetov, ki seveda imajo atome kot gradnike, ampak ima popolnoma drugačne lastnosti. Če bi lahko izpeljali vse lastnosti makroskopskega sveta iz najsplošnejših in abstraktnih principov fizike, potem bi bil obrat dokončan. Naša vizija sveta in zdravega razuma, ki bi ga naj opisoval, se ne kažeta več kot univerzalno zanesljiva začetna stopnica, ampak bolj kot stranski produkt zakonov narave. Kar pa zadeva principe, ki smo jih tradicionalno pripisovali filozofiji, zanje lahko pokažemo, v katerih domenah so še veljavni. Ne bomo jih pogrešali, saj imamo boljše.«

»Znanost se je sama poenotila. Obskurna je postala s formalizmom, jasna pa z obratom proti vedenju. Nekoč sem rekel, da naj inteligenca predhaja vedenje, tako, da bodo odkrite stvari v moje zadovoljstvo. Vse se zdi jasno, ali se zopet motim?« je dodal Demokrit, ko je zaznal moje nestrinjanje.

»To je pikantna situacija. Nič ni gotovo za zdaj, torej moramo napredovati z previdnostjo, saj so možne posledice prevelike.«

Za-misel

Science may have found a cure for most evils; but it has found no remedy for the worst of them all -- the apathy of human beings.

Znanost je morda našla zdravilo za večino zla na tem planetu, ni pa našla leka za najhujše zlo – človeško apatijo.

Helen Keller

Glasba4: Ekova & Lofofora - Sister (Tsunami Sister Remix)

»Dosti je tega skakanja okoli vroče kaše! V čem je problem?«

»Zgleda kot da obstaja prepad, prekinitev kontinuitete, med teoretičnim svetom misli in fizikalnim svetom. Kot da bi moč logike in matematike, potem ko je opisala najmanjše podrobnosti sveta, bila nezmožna penetrirat njegovo bistvo.«

»In?«

»Teorija temelji bolj kot na verjetnosti, na naključjih, ker možnost logičnega opisa sveta trenutno temelji na tem konceptu verjetnosti. Bistvo teorije je opis tistega kar je možno, toda bistvo realnosti bi naj bilo nekaj unikatnega, torej obstaja nek prepad med njima. Morda smo prišli na konec tega, kar sta Husserl in Heidegger, vaš oboževalec, imenovala Kartezijanski projekt: teoretična razlaga sveta z uporabo logike in matematike.«

Prekinil me je smeh olimpijskih razsežnosti - bil je Heraklit.

»Naivni ste bili, misleči, da lahko neukrotljivo spreminjanje zajamete z večnim stagniranjem - kozmos v logosu. Midva si že dolgo nasprotujeva, on (Parmenid) in jaz, vi pa ste sicer mislili, da po golem naključju. Bog, katerega prerok je v Delfih, ne govori ali prekriva, lahko pa da znamenje in to je gotovo eno izmed – »da razumeš vse in končno prideš do limite lastnih misli«. Vi ste prišli tja, ampak se pritožujete, vi srečni smrtniki: ne zavedate se kako bogati ste. Obrišite lastne duše in opustite vulgarne navade. Cilj je tam, na dosegu.«

Slišal sem Parmenida zašepetati Zenonu, »Misliš, da bodo znova začeli filozofijo?« in slednji je odgovoril, »Bil bi dober paradoks.«

Tekst je povzet in preveden po: Roland Omnes, Quantum Philosophy, 1999, Princeton University Press.

Poslovenil in priredil, Baruh.

Za-misel

Science is organized knowledge. Wisdom is organized life.

Znanost je urejeno znanje. Modrost je urejeno življenje.

Immanuel Kant

Glasba5: Telepathe - Devil’s Trident

(H)umor

Med uradnim obiskom je princ Filip, soprog angleške kraljice Elizabete II., obiskal neko avstralsko univerzo. Predstavili so ga gospodu in gospe doktor Robinson.
»Moja žena je doktor filozofije,« je pojasnil gospod Robinson. »Je veliko bolj pomembna kakor jaz.«
»Oh, da,« je odvrnil princ Filip sočutno. »To težavo imamo tudi v naši družini.«

Vir : www.mislec.net

Iskalec smisla je slišal, da na vrhu najvišje Indijske gore živi najmodrejši guru v vsej Indiji. Tako se iskalec poda čez hribe in Delhi dokler ne pride do slavne gore. Ta je neverjetno strma, in iskalec večkrat zdrsne in pade. Ko pride na vrh, je ves porezan in potolčem, a tu je guru, ki prekriražnih nog sedi pred votlino.

»O, modri guru,« reče iskalec, »prišel sem vas vprašat, kakšna je skrivnost življenja.

»O ja, skrivnost življenja«, pravi guru. »Skrivnost življenja je čajna skodelica«.

»Čajna skodelica? Čisto do sem gor sem prišel, da bi našel smisel življenja, vi pa mi poveste, da je to čajna skodelica«

Guru skomigne. »Potem pa morda ni čajna skodelica«.

Vir: »Ste že prebrali tiste o Platonu«, Thomas Catchart & Danies Klen, Ljubljana 2008 Vale-Novak.

Glasba6: Basement Jaxx - Day Of The Sunflowers (We March On)

Filozofija skozi čas

15. novembra leta 1670 je umrl češki pedagog Jan Amos Komensky. Uveljavil je sistematični pouk, zaslovel pa je s svojimi pedagoškimi priročniki.

Velja za utemeljitelja moderne pedagogike in glavnega protagonista šolskih in vzgojnih reform, ki so bile uperjene proti zastareli sholastični pedagogiki. Mnoge ideje o vzgoji in izobraževanju, ki si jih je zamislil in jih tudi prvi sistematiziral, veljajo še danes, npr. vzgoja vsesplošnega izobraževanja, zahteve po šolskem letu, šolskem tednu, učni uri, letnih počitnicah, telesnih vajah, o razredu kot zaključeni delovno-učni enoti, idr. Zaradi zaslug in velikega mednarodnega ugleda je bil od svojih sovernikov izvoljen za škof verske ločine Moravskih bratov, predreformacijskega protestantskega verskega gibanja, ki se je izoblikovalo iz preostankov taboritskih husitov in je med prvimi spodbujalo razmere za uveljavitev vsesplošnega izobraževanja. Večino življenja je zaradi verske pripadnosti zato preživel v izgnanstvu kot begunec in je pogosto menjaval bivališča.

Komensky se je sam podpisoval s polatinjeno oblika imena Comenius.

Njegov oče je bil mlinar, član ločine Moravskih bratov. Vzgajal ga je v strogem verskem duhu, vendar je že z dvanajstim letom Komensky popolnoma osirotel, skrb zanj pa je prevzela verska občina, ki ga je šele s štirinajstim letom poslala na nadaljnje šolanje na latinsko šolo v Přerovu (PRŽEROVU) na Moravskem. Ker je dokazal svojo nadarjenost in mu je bil zaradi religiozne nestrpnosti študij na praški univerzi onemogočen, je pod pokroviteljstvo sovernikov nadaljeval študij na nemškem, na teoloških fakultetah univerz v Herbornu in Heidelbergu. V letih od 1614 do 1618 je med soverniki učiteljeval v Přerovu. Star 24 let je bil posvečen v duhovnika, prevzel eno od verskih občin in hkrati postal rektor šole.

Ko je Ferdinand II. Habsburški, takrat še češki kralj, začel na Češkem protiprotestantska preganjanja, ki so vodila v tridesetletno vojno, so bili skupaj z ostalimi protestanti izgnani tudi Moravski bratje. Komensky je takrat izgubil vse svoje imetje, delovno gradivo in knjige. Skupaj s skupnostjo sovernikov in družino se je zatekel na Poljsko v mesto Leszno (LEŠNO), kjer je prevzel v vodenje gimnazij. Tu je napisal jezikoslovno pedagoško delo »Odprta vrata k jeziku« (latinsko: janua Linguarum Reserata), s katerim je mednarodno zaslovel. V tem delu je poudaril učenje jezika ob opazovanju stvari in sveta. V epidemiji kuge leta 1622 je izgubil celo družino: ženo in dve hčerki.

Od leta 1628 je kot izgnanec potoval po Evropi, širil svoje pedagoške ideje in se skromno preživljal s sredstvi mecenov. Umrla mu je še druga žena in v oskrbo so mu ostali štirje otroci. Njegovi soverniki so bili razpršeni in ekonomsko nestabilni. V teh težkih razmerah je dokončal svoje najpomembnejše pedagoško delo »Velika didaktika« (Didactica magna), ki pomeni prvo sistematično izgradnjo pedagoških idej. Posamezne ideje, ki jih je zložil Komensky, kot npr. izobraževanje za vse, kar vključuje pisanje, računanje in pouk v materinščini, so se sicer pojavljale že prej in pri različnih avtorjih, a v premalo ambiciozni obliki, ki bi se zoperstavila neživljenjskemu sholastičnemu drilu. Šele Komensky je vse takratne pobude humanistične pedagogike preuredil v en pregleden in praktično uresničljiv sistem. Pod vplivom angleškega filozofa Francisa Bacona je razvil pedagoško-ontološki sistem, ki so ga usmerjali ideali renesančnega humanizma, nujnost pedagoškega spoznavanja čutno-konkretnega pred pojmovnim in predrazsvetljenske ideje napredovanja človekovega uma, kar sovpada s harmoniziranjem medčloveških odnosov. Komensky si je zamislil projekt, ki ga je uresničilo šele kasnejše razsvetljenstvo in sicer potrebo po enciklopedičnem delu, ki ga je sam označeval kot »panzofija«. Za Komenskega vzgoja in izbraževanje nista smotra sama po sebi, pač pa sta sredstvi za razumno in Bogu vdano življenje, ki je hkrati priprava na posmrtno večno življenje.

V istem obdobju je ustvarjal pedagoško-filozofska dela, v katerih je pojasnjeval svoja »panzofska« načela, in prve otroške slikanice.

Leta 1641, ko je že mednarodno zaslovel, ga je angleški parlament povabil v Anglijo, kjer pa se zaradi začetka državljanske vojne med rojalističnimi in parlamentarnimi silami ni zadrževal dolgo. Leta 1648 ga je švedska kraljica Kristina povabila, da pripravi učbenike in reformira jezikovni pouk po novih načelih. Pomnimo: dve leti kasneje je ista kraljica povabila – uganite koga?

Ponovno se je vrnil na Leszno na Poljskem, a jo po povabilu madžarskega princa Georgija Rakozcija kmalu zapustil. Na Madžarskem je leta 1654 napisal »Čutni svet v slikah« (Orbis sensualium pictus), ki je po vsebini ilustrirani enciklopedični učbenik za otroke in hkrati velja za prvo slikanico namenjeno otrokom.

Iz Madžarske se je ponovno vrnil v Leszno, kjer pa se nesreče niso nehale. V vojni med Švedi in Poljaki je bilo mesto požgano, skupaj z mestom pa tudi vse Komenskeyevo imetje. Nazadnje se je ustalil v Amsterdamu, kjer je zadnjih štirinajst let bival pri enem od svojih mecenov, urejal in širil svoje ideje.

Rubriko »Filozofija skozi čas« pripravlja Boris Blagotinšek, filozofski forum mislec.net

Za-misel

Marx, Darwin and Freud are the three most crashing bores of the Western World. Simplistic popularization of their ideas has thrust our world into a mental straitjacket from which we can only escape by the most anarchic violence.

Marx, Darwin in Freud, trije največji dolgočasnejši zahodnega sveta. Simplificirana popularizacija njihovih idej je vrgla naš svet v prisilni jopič za naš um, iz katerega lahko pobegnemo samo z najbolj anarhičnim nasiljem.

William Golding

Glasba7: Anti-Pop Consortium - NY To Tokyo (Guest Starring Roots Manuva)

Tudi tokrat smo uspešno prišli do konca oddaje. Upamo, da so vam modrosti predsokratikov in vprašanje namišljenega modernega znanstvenika, dale snov za razmislek.

Za dodatno stimulacijo vas jutri vabimo na novo predavanje iz cikla Šole politične pismenosti. Ob 18h bomo v dvorani Gustaf gostili slovenska umetnico in teoretičarko dr. Polono Tratnik, s katero se bomo pogovarjali o kritičnih in uporniških strategijah sodobne umetnosti.

Naslednji teden ste vabljeni k praznovanju dneva filozofije, ki bo sicer uradno zaznamovan v četrtek 19.11., vendar bo osrednja slovenska slovesnost potekala že v torek 17.11. v Cankarjevem domu. V Sloveniji in drugod po svetu bo ob tej priliki ves teden v znamenju filozofije. Podrobneje o tem v naši naslednji oddaji.

Z vami smo bili špikerka Jerneja Pirnat, Tehnik Jure Avguštiner, pisci tekstov Alen in Boris ter urednik Samo Bohak, ki kot ste verjetno že ugotovili bere tudi Za-misli. Na svidenje v naslednji oddaji!

Glasba8: Fever Ray - keep the streets empty for me

Avizo