|
| |
Nazaj,
Arhiv prispevkov
Program filmskega izobraževanja za srednje
šole
Izobraževalni filmski program za
srednje šole
Šolsko leto
2007/2008
Ena izmed
pomembnih ugotovitev Filmskega sklada Republike Slovenije je ta, da sta
distribucija in prikazovanje filmskega programa prepuščeni ekonomskim
zakonitostim. Tudi mariborska kinematografija pri tem ni nikakršna izjema. Razen
običajno komercialno naravnanega filmskega programa, ki ga ponujata Kolosej in
Tuš, Maribor - če odštejemo ilegalne in tehnično pomanjkljive projekcije raznih
entuziastov, ne premore prostora, ki bi gledalcem ponudil kaj drugačnega.
Poskusi z umetniškim filmom so v mestu po pravilu dokaj hitro usahnili, v veliki
meri tudi zaradi pomanjkanja zanimanja filmsko neizobraženega občinstva. Zato je
nujno, da pričnemo v Mariboru razmišljati v smeri ohranjanja in vzpodbujanja
bolj pestrega filmskega programa tudi na nivoju vzgojno-izobraževalnega sistema.
Ob tem se v
Mariboru le redki zavedajo, da bi drugo največje slovensko mesto in drugo
univerzitetno mesto, moralo na področju filma nuditi tudi kaj bolj intelektualno
stimulativnega. V mislih imamo seveda razna filmska predavanja, okrogle mize in
diskusije, ki so nujni pogoj za bolj poglobljeno poznavanja sedme umetnosti in
ki bi dodatno nadgradilo pomanjkljivo, tržno usmerjeno in nereprezentativno
prikazovanje filmov. Smo v času, ko smo priča »bombardiranju« s spektakularnimi
in predvsem predvidljivimi tržno usmerjenimi produkcijami, ki se globoko
zajedajo v naše vsakodnevno dojemanje sveta. Zato je toliko manj razumljivo, da
v Sloveniji filmu trenutno praktično ne posvečamo pozornosti.
Zadnji poudarek ne bi imel posebne veljave, če bi
vzgojno-izobraževalni sistem RS povprečnemu osnovnošolcu in srednješolcu
omogočal kontinuirano in poglobljeno spoznavanje filmskega jezika. Priznana
filmska pedagoginja ga. Mirjana Borčič v svoji knjigi »Z glavo ob zid« – naslov
knjige, ki se ukvarja z analizo stanja filmskega izobraževanja v Sloveniji, pove
dovolj – ugotavlja, da so že davno mimo zlata leta filmskega izobraževanja v
Sloveniji, torej čas, ko so delovali številni filmski klubi, ki niso ponujali le
filmskih projekcij, ampak tudi izobraževanje oziroma čas, ko je bilo filmsko
izobraževanje del splošnih učnih načrtov. Podobno ugotavlja tudi g. Matjaž
Varšek, višji svetovalec za področje učil iz oddelka za izobraževalno
tehnologijo Zavoda RS za šolstvo in sicer, da film ni le najbolj zapostavljen od
vseh lepih umetnosti v slovenskih šolah, ampak ga preprosto ni več. Ne najdemo
ga v učnih načrtih, kjer je nekoč že bil, niti med izbirnimi predmeti

| |