Jack Valenti
Konec aprila je svoj konec ugledal eden najmočnejših ljudi v Hollywoodu in filmski industriji nasploh, Jack Valenti. Tistim, ki jim je to ime manj znano, naj povemo, da je od leta 1966 pa vse do upokojitve leta 2004, vodil Ameriško filmsko zvezo, ki se drugače kliče tudi Motion Picture Association of America ali krajše MPAA. Tisti, ki to kratico poznate zaradi neskončnih groženj z tožbami zaradi kršitev raznih avtorskih pravic, že to gotovo veste, za ostale pa naj povemo, da so bili njegovi pogledi na film globoko reakcionarni, podkrepljeni z nerazumevanjem sodobnih tehnologij. Samo to seveda ne bi bil problem, če bi se njegov vpliv končal samo pri filmih, vendar je ta segal globoko na področje političnega in kulturnega življenja v ZDA in s tem seveda tudi sveta.
Med zapuščino človeka, ki je varovanju interesov ameriške filmske industrije posvetil štiri desetletja, sodi tudi današnji sistem kategorizacije ameriških filmov, ki je nadomestil nekdanjo cenzuro. Ravno lansko leto smo bili priča dokumentarnega filma, priznanega režiserja Dicka Kirbya, z naslovom »This Film Is Not Yet Rated«, ki razkriva ozadje in delovne metode te svojevrstne cenzorske organizacije.
Življenje tega teksaškega kavboja ni bilo nikoli dolgočasno. Med drugo svetovno vojno je bil Valenti bojni pilot s činom poročnika, ki je z bombnikom B-52 nad Italijo odletel 51 bojnih misij. Po vrnitvi v domovino in končanem študiju je leta 1952 v Houstonu ustanovil agencijo za oglaševanje in politično svetovanje, preko katere je bil zadolžen za volilno kampanjo 35. predsednika ZDA, Johna Fitzgeralda Kennedyja. Leta 1963 je bil nato Valenti priča tudi atentatu na Kennedyja. Kennedyjev naslednik, Lyndon Johnson, ga je po izvolitvi za predsednika povabil, da se pridruži njegovi administraciji, v kateri je Valenti deloval do leta 1966, ko se je odločil, da se bo posvetil filmski industriji.
Kot vodja MPAA je Valenti vpeljal sistem kategorizacije filmov, po katerem vsak film dobi oznako glede na ustreznost vsebine za določeno občinstvo. Sodeloval je pri oblikovanju vrste protipiratskih zakonov in si vztrajno prizadeval za boljšo zaščito avtorskih pravic, po čemer MPAA slovi še danes.
S svojim delom si je prislužil zvezdo v hollywoodski dvorani slavnih ter francosko odličje Legija časti. Napisal pa je tudi več knjig.
Umrl je 26. aprila v Washingtonu v 85 letu
starosti zaradi zdravstvenih zapletov zaradi kapi, ki ga je zadela pretekli
mesec. Njegov tesni prijatelj, filmski režiser Steven Spielberg, mu je pred
kratkim izrekel pohvalo, ko ga je označil za "velik glas razuma" in "največjega
ambasadorja, kar jih pozna Hollywood"
