Janez Burger
Ruševine
(2003)
Pozdravljeni v »Filmski Obdukciji«. Danes pred nami na obdukcijski mizi ležijo »Ruševine«, drugi celovečerec Janeza Burgerja, ki nas je leta 1999 že presenetil s prvencem »V leru«. »Rušvine«, absolutni zmagovalec 7. festivala slovenskega filma je domov odnesel praktično vse nagrade, v njem pa si lahko ogledate mojstrsko odigrane vloge Darka Rundeka, Nataše Matjašec, Matjaža Tribušona, Nataše Burger, Rafaela Vončine in Janje Majzelj.
»Kaj pa scenarij? Za kaj pa gre?«, me sprašujejo vsi, ki ga še niso videli. No, stvar je taka: Film »Ruševine« je zgodba o nadvse karizmatičnem gledališkem režiserju Hermanu, ki pripravlja svojo novo senzacionalno predstavo na temo islandske srednjeveške dramatike. K sodelovanju povabi vse svoje znance in prijatelje, tudi svoje dolgoletno dekle , igralko Zano ter najboljšega prijatelja in nepoboljšljivega ženskarja Gregorja. Direktor gledališča Lukman je nad idejo takoj navdušen, zato se pospešeno pripravlja na razkošen sprejem, kjer bo to dramo na prostem predstavil izbranemu občinstvu, se pravi gledališkim kritikom in gostom iz tujine. Prvi problemi se pokažejo že na sprejemni zabavi, stvari se na vajah vse bolj stopnjujejo, dokler se igra v igri ne zaplete in doseže svojega vrhunca...
In kaj je o svojem filmu povedal režiser sam: „To je ljubezenski film. Ne o Ijubezni do ženske, ampak do ljubezni do fascinacije in lastnega ega. Ženska je tu drugotnega pomena.« Marsikdo namreč poante filma ni najbolje razumel, zato je Burger novinarjem na tiskovki razočaran in zdolgočasen razlagal, kaj misli s tem »ljubezenski fllm.«
Vlogo režiserja in gledališkega Mefista je odlično odigral hrvaški igralec in režiser Darko Rundek, znan tudi kot pevec legendarne skupine Haustor ter si v kategoriji glavna moška vloga prislužil nagrado Vesna in Stopovo nagrado.
Vesno za glavno žensko vlogo in drugo Stopovo nagrado (prvo je namreč dobila leta že 1991 za vlogo v filmu »Babica gre na jug«) si je prislužila igralka Nataša Matjasec za fantastično interpretacijo punce skorajda sadističnega režiserja.
Vesno za stranske vloge sta dobila tudi Nataša Burger in Matjaž Tribuson, ki je odnesel tudi Stopovo nagrado, verjetno pa se ga spomnite kot dobrega tolovaja Haca v filmu »Do konca in naprej«.
Stopova obetavna igralka leta je postala mlada Janja Majzelj, edini prezrti igralec iz »Ruševin«, ki domov ni odnesel nobene nagrade je bil Rafael Vončina. Ta je se pred uradnim zaključkom slavnostne podelitve nagrad besno vstal s stola, jezno vzkliknil: "Hvala!" in oddirjal iz Gallusove dvorane.
»Ruševine« so dobile tudi Vesno za scenarij, ki sta ga napisala Ana Lasić in Janez Burger, Vesno za fotografijo, ki so jo podelili Simonu Tanšku ter Vesno za glasbo, ki jo je napisal priznani Drago Ivanuša. Kot je sam rekel: „Film traja 100 minut, glasbe pa mislim, da je kake 3 minute.« Očitno zadosti, da prepričal kritike, ki so zapisali: »Glasbe v »Ruševinah« skorajda ni. In prav je tako. Ko butne, pa butne«.
To leto smo imeli Slovenci dva res dobra
filma. »Ruševine« so bolj intelektualna drama, medtem ko je »Predmestje«
družbena kritika žalostnega vsakdana in igra predvsem na »strune emocionalosti«.
Igralci v obeh filmih so izvrstno opravili
svoje delo, oba imata odlično fotografijo ter dober scenarij in režijo.
A ko vse to pretehtaš in pretuhtaš, uvidiš da »Ruševine« res
so presežek slovenske kinematografije. So
zelo svež in presenetljivo »gledljiv« film, kakršnega smo si cinefili in
zagovorniki slovenskega filma že
dolgo želeli. Čestitke režiserju in igralcem, upamo samo, da nam na naslednji
takšen izdelek ne bo potrebno zopet
čakati 5 let!! 
Lidija Gornik - Lidač
