Justin Chadwick
The Other Boleyn Girl
(2008)
Vsi, ki zadnje čase vneto spremljamo zgodovinsko televizijsko serijo o dinastiji Tudorojev, smo se razveselili filma o sestri druge Henrikove žene Ane Boleyn z naslovom »The Other Boleyn Sister«. V tej kostumski zgodovinski drami v režiji Justina Chadwicka in po romanu Philippe Gregory, ki ga je v scenarij prelil za kraljevske zgodbe specializirani Peter Morgan, zaigra prva hollywoodska liga igralcev kot so Eric Bana, Natalie Portman in Scarlett Johansson.
Plemič, do grla v dolgovih, v jalovosti angleške kraljice vidi priložnost zase: eno od svojih prelepih hčera podtakne kralju v bližino, upajoč, da bo jo bo odpeljal v posteljo. S tem bi se rešil svojih finančnih težav ter napredoval po družbeni lestvici navzgor. Načrt resda uspe, toda namesto ponujene hčere se kralj odloči za plemičevo drugorojenko. Toda zapeljati kralja ni težko, težje ga je prepričati, da ostane z izbranko, sicer bi njena celotna družina padla na dno socialne lestvice ali pa bi morda postali celo za glavo nižji. Rešitev je na dlani: hčerka mora kralju roditi sina, ki bo prestolonaslednik. Toda kralj je muhast bolj kot aprilsko vreme: kmalu se zagleda v drugo sestro Boleyn, tisto, ki mu je bila sprva ponujena ...
V primerjavi z novejšimi kostumskimi dramami, kjer so zgodovinska dejstva podrejena spektaklu in zgodbi, je tale film relativno zvest dejstvom, čeprav ne v popolnosti. Kralj Henrik VIII je bil majhen, čokat in precej nečimrn človek, ki je dal sekati glave kot za šalo in nikakor ni bil mehkosrčni vzdihujoči lepotec, kot ga je v tem filmu zaigral Eric Bana.
Ves film je pravzaprav zelo slabo prikrit ženski film, v katerem se zdi, kot da kralj ni imel v življenju početi kaj drugega kot na svojem dvoru letati za ženskimi krili. Slednja so seveda velika, razkošna, polna čipk ter prav tako cel film drsijo po hodnikih sem in tja, odpirajo vrata, vstopajo v sobe in sobane, v svojih ozkih korzetih globoko vzdihujejo ob epskih ljubezenskih izjavah, nedra valovijo od strasti in bolečin, rojevajo se otroci, dogajajo se tragične usode in nasploh je vse ena sama kostumirana telenovela namenjena ženskam, ki pa je preveč očitna, preveč izpostavljena in preveč žanrska v svoji ciljni demografiji, da bi bila zanimiva še komu izven nje.
Scenarij bi potreboval malce piljenja, saj
ključni momenti, ko se junaki in junakinje osebnostno spreminjajo, enostavno
izostanejo. Primer: sprva se junakinji kralj gabi, čez pol ure umira za njim,
ker je edini človek, ki ga je kdajkoli ljubila – vmes pa se ni zgodilo nič
takega, kar bi tej nenadni spremembi botrovalo, prej nasprotno, kralj se obnaša
kot prasec. Takšnih primerov izpuščenih prehodov v filmu na žalost kar mrgoli.
Eric Bana je sicer dober igralec, a v tem filmu je neverjetno mlačen. Kraljeva
dejanja kažejo na neodraslo in razvajeno moško barabo, toda Eric ga zaigra kot
nekakšnega mehkosrčnega najstnika, kar v filmu izpade popolnoma zgrešeno. Poleg
tega šepa tudi režija zaradi česar na koncu nimamo toliko filma kot nekakšen
sistemski kiks, kjer je, z izjemo vedno odlične Natalie Portman, šlo prav vse
narobe. Rezultat je televizijski roman, ki bo zadovoljil le največje pripadnice
žanra kostumskih ljubezenskih zgodb.
Matej Frece
