Takeshi Kitano
V januarju je japonska filmska legenda Takeshi Kitano praznoval svoj šestdeseti življenjski jubilej. To je gotovo dober razlog, da v splošnem »momentomu«, ki ga japonskemu filmu trenutno namenjamo v naši oddaji, nekaj več povemo o njegovi bogati filmski pustolovščini.
Kitano Takeshi se je rodil v Tokiju 18. januarja leta 1947. Prve korake na poti k slavi je začel kot vajenec slavnega komika Fukami Senzaburoja in prva prava priložnost se mu je ponudila nekega večera, ko je v nočnem lokalu, kjer je delal kot upravljavec dvigala, nadomestil enega od stalnih komikov, ki je zbolel.
V sedemdesetih je ustvaril skupaj s prijateljem Kaneko Kiyoshijem komični duo »Two Beat«, v katerem sta prevzela vsak svoj nadimek - Beat Takeshi in Beat Kiyoshi, ki je Kitanu ostal vse do danes.
Leta 1976 sta prvič nastopila na televiziji in takoj zaslovela. K temu je zelo pripomogel Takeshijev kontroverzni material, ki so ga v določenih primerih morali celo cenzurirati. Bila sta zelo popularna vse do osemdesetih, ko je Takeshi razdrl partnerstvo in šel na svoje.
Od leta 1986-89 je bil voditelj svetovno znane televizijske oddaje »Fuun! Takeshi Jou« – »Takeshijev Grad« (v Ameriki, Nemčiji in Španiji je oddaja znan pod naslovom »Humor Amarillo«, v Italiji pa kot »Mai dire Banzai«), kjer so morali udeleženci, da so se prebili do nagrade, prestati razno razne prepreke - od klasičnega teka z ovirami do absurdnih, kot je recimo stradanje.
Nov preobrat v njegovi karieri je nastopil leta 1989, ko je med snemanjem filma »Sono Otoko, Kyoubou ni Tsuki« ali »Violent Cop«, film o detektivu, ki na vsako situacijo odgovori z nasiljem, zbolel režiser in je to vlogo prevzel Kitano, ki je za film na novo napisal tudi del scenarija.
Naslednji film, ki ga je režiral, »3-4X Jūgatsu« ali »Boiling Point«, je bil tudi prvi, za katerega je napisal scenarij v celoti. Govori o dveh prijateljih, ki ju nadlegujejo lokalni Yakuze in se odločita, da kupita pištolo. Naslednji film, »Ano Natsu, Ichiban Shizukana Umi« ali »A Scene at the Sea«, je v nasprotju s prejšnjim, za katerega sta bila značilna črni humor in nasilje, prišla do izraza Kitanova romantična duša. Gre za zgodbo o gluhem smetarju, ki najde staro desko za surfanje ter se odloči, da se bo s pomočjo prav tako gluhe punce, naučil surfanja. V tem filmu nepogrešljivi so Kitanovi prizori ob morju, ki so tudi drugače njegov zaščitni znak in jih je moč najti v vsakem njegovem filmu.
Prodor na tuje trge mu je uspel leta 1993 s filmom »Sonatine«, kjer je Takashijev lik, naveličan življenja kot Yakuza, poslan na svojo zadnjo misijo, ki se izkaže za lažno.
Leta 1994 je preživel hudo prometno nesrečo z motorjem, za katero je kasneje priznal, da je šlo za poskus samomora. Zaradi številnih operacij mu je ostal paraliziran del obraza. Emocionalna ravnodušnost, s katero je že pred tem krasil svoje like, je tako postala še bolj prepričljiva.
Leta 1995 je posnel komedijo »Minna Yatteruka!« ali »Getting Any?«, ki je zajedljiva parodija na Japonsko kulturo. Leta 1996 je, kljub dvomom o tem ali bo zmogel nadaljevati kariero, izdal film »Kids Return«, ki je bila njegova največja uspešnica do tedaj. Po nesreči se je predal slikarstvu, kar je bilo mogoče občutiti v filmu »Hanabi« ali »Fireworks« iz leta 1997, v katerem se je pojavilo tudi nekaj njegovih del. Sledijo filmi »Kikujiro« iz leta 1999, »Brother« iz leta 2001 in »Dolls« iz leta 2002. »Brother« in »Dolls« nista bila deležna najboljših kritik, a Kitano je kritike kmalu utišal z izdajo danes že kultnega filma »Zatoichi« iz leta 2003 - priredbe serije filmov iz šestdesetih let. Film je imel ogromen uspeh tako na Japonskem kot v tujini. Film govori o potujočem slepem maserju in kockarju Zatoichiju, ki na svojih potovanjih pride v vas, ki jo ustrahuje kriminalna združba. Tam se spoprijatelji s kmetom, ki ga izsiljujejo in dvema gejšama, ki želita maščevati smrt svojih staršev. Kmalu pride v konflikt s tolpo in na plano pridejo njegove sposobnosti veščega mečevalca.
Kitanov najnovejši film »Takeshis« iz leta 2005
je komedija, kjer Kitano sreča svojega dvojnika. Eden je uspešni komik, drugi
pogoreli igralec, ki se odloči postati gangster. Sicer pa se je Takeshi
pojavljal kot igralec tudi v drugih filmih, ne le svojih. Med drugimi je tako
zaigral v filmu »Johnny Mnemonic« iz leta 1995 in v kultnem japonskem »Battle
Royale« iz leta 2000 
