Oliver Hirschbiegel
The Invasion
(Invizija)
(2007)
V tokratni obdukciji preverjamo film »The Invasion«, ki ga lahko, če ste zares zelo mazohistično razpoloženi, v naših kinematografih spremljate pod naslovom »Invazija«.
Iz vesolja v plamenečih delcih na Zemljo padejo ostanki enega izmed Nasinih vesoljskih raketoplanov, skupaj z njimi pa skrivnostna kemikalija, za katero se prepozno izkaže, da je živa, inteligentna in precej lačna ljudskih teles, v katerih bi se lahko naselila. Psihiatrinja Caroll opazi, da se vedno več ljudi spreminja in prične obnašati precej hladno in odtujeno, navidezni prijaznosti navkljub. Kmalu ta »epidemija« pridobi globalne razsežnosti, ko nihče več ne ve, kdo je še človek in kdo tujec iz vesolja ...
Nemškega režiserja Oliverja Hirschbiegla bi lahko uporabili kot šolski primer evropskega filmskega 'auterja,' ki se odloči poskusiti srečo v Hollywoodu. V Evropi cenjen zaradi filmov kot so »Eksperiment« in »Propad«, se pusti premamiti zvezdam v očeh ter debeli denarnici in spoka v Hollywood, misleč, da so tam režiserji prav tako avtorji svojih filmov, ne vedoč, da so pravzaprav samo delavci ob tekočem traku, ki nimajo veliko vpliva na končno podobo svojih filmov. To imajo samo razni Spielbergi, Jacksoni, Cameroni in ostali frajerji. Režiser resda praviloma požanje slavo in slabe kritike, a v resnici je zamenljiv kot zadnja snažilka.
Samo tako si lahko razlagamo dolgočasno zmešnjavo, ki jo je Oliver poslal v kina in ki se ji reče »Invazija«. Film je tako brez duha, vsebine, iskre, zgodbe, poante, da se lahko samo sprašujemo: čemu, Oliver, čemu? Četrta predelava kultnega romana Jack Finneyja »The Body Snatchers«, je tako dosegla vsebinsko dno, ko film nima več ničesar za povedati. Prejšnje tri ekranizacije so na bister način gojile in prikazale paranojo glede na duh časa v katerem so nastale (hladna vojna, anti-komunizem, AIDS), pri četrti pa navkljub na srebrnem pladnju očitni izbiri, terorizmu ali pa vsaj odtujenosti sodobnega človeka v tej digitalni sedanjosti, ni o tem ne duha ne sluha. S tem je osnova, ki je Finneyjev roman povzdignila iznad sive povprečnosti ZF šunda, izginila in film je zaradi tega potonil ravno v to isto medlo povprečnost. Nicole Kidman, ki sicer zna biti dobra igralka, a ji do tega cilja njena lepota preveč meče polena pod noge, se tokrat niti ni trudila dobro odigrati – v filmu je samo videti lepa in to je vse, kar se ji je ljubilo dati od sebe.
Da bo vse skupaj debakel, se je začelo svitati
producentom že med snemanjem. Oliverja so na hitro odpustili ter pripeljali
avtorje Matrice (oba brata Wachowski skupaj z njunim protežejem James McTeiguom),
da bi rešili, kar se rešiti da, a so z mešanjem pretanjenega Oliverjevega
horrorja in akcijskimi ekstravagancami bratov Matric zmešnjavo le še povečali,
saj je film izgubil še tisto malo identitete, ki jo je sprva premogel. Verjetno
bi ta kolobocija zasluženo ostala v bunkerju, če ne bi sredi snemanja Daniel
Craig izvedel, da so ga izbrali za novega Bonda in tako je »Invazija« nenadoma
imela dve filmski zvezdi namesto ene – kar je verjetno tudi razlog, da so film
sploh poslali v kina
Matej Frece
