Nazaj,
Arhiv prispevkov
Costa Botes in Peter Jackson
Forgotten Silver
(Pozabljeno srebro)
(1995)
Kot eden izmed
vrhuncev sklopa t.i. »navideznih dokumentarcev« (mockumentary) na letošnjem
festivalu dokumentarnega filma, si lahko ogledamo sicer nekoliko starejši, a
zato danes že kultni dokumentarni filmov vseprisotnega Novozelandca Petra
Jacksona in njegovega bolj ali manj stalnega sodelavca Costa Botesa, Forgotten
Silver (Pozabljeno srebro).
Film
dokumentira nenavadno življenje Colina McKenziea, pionirja novozelandskega in
svetovnega filma in hkrati prikazuje fascinantno sodobno zgodbo o ponovnem
odkrivanju dela tega, ne ve se kako, pozabljenega genija.
Govorimo
seveda o fiktivni osebi, ki pa se pred nami »čara« v tako prepričljivi podobi,
da ga zlahka »posvojimo« za resnično osebnost. Zgodovina filma bi se v tem
primeru pisala na novo.
Rojen leta
1888 je Colin McKenzie že pri svojih rosnih 12 letih, svoje prve filme snemal ob
pomoči dinama za kolesa in jajčne emulzije kot nadomestka za filmsko in spotoma
tako izumil tehniko »trevellinga«, to je posnetka, pri katerem je kamera v
nenehnem gibanju.
Ob pomoči tako
znanih filmskih delavcev kot so kritik Leonard Maltin, ki izjavi, da je najdba
McKenzievega celovečernega epa »Salome« enakovredna najdbi recimo »Citizena
Kana«; Harveya Weinsteina, glavo distribucije pri Miramaxu, ki obljubi filmu
»Salome« tekmo za Oskarja; priznanega novozelandskega igralca Sama Neilla, ki
zadevo občudujoče resno povezuje, Jackson odkriva presunljivo pozabljen filmski
svet. Pa ne samo filmskega. Na novo se piše tudi zgodovina aviacije. McKenzie
namreč kar šest mesecev pred znamenitim poletom bratov Wright posname uspešen
polet Novozelandca Richarda Pearsea. Dolgo pred uradno prvim zvočnim filmom »The
Jazz Singer«, posname prvi zvočni film »The Warrior Season«, ki pa tragično pade
v pozabo, ker ga je posnel na Kitajskem in je na predstavitvi pozabil na
podnapise. Slednjič smo nagrajeni tudi z 15-minutnim ekskluzivno za dokumentarec
restavriranim odlomkom epske »Salome«, prvim narativnim filmom, posnetega dolgo
pred Griffithovim »The Birth of a Nation«.
V stilu
klasičnega biografskega filma z vso potrebno dramaturgijo odkrivanja novega in
do popolnosti prepričljivih arhivskih posnetkov in fotografij, nam je ime Colin
McKenzie približano sicer na dvom vzbujajoč komičen način, a tudi do te mere
realističen, da je za nejevero o dejanski zgodovinskosti potrebno kaj več kot
zgolj Jacksonova uvrstitev dokumentarca med fiktivne. Kar nenazadnje samo zase
govori o prepričljivi moči dokumentarnega filma.
»Dragi Colin
McKenzie, mi še vedno verjamemo vate. Trudili se bomo, da tvoje ime ne bo
pozabljeno in da bodo tvoje zasluge pri filmu nekoč vendarle priznane!«
Film si lahko v sklopu festivala Dokma ogledate
še enkrat v nedeljo ob 17. uri v kinu Udarnik. Vabljeni!

|