Nazaj, Arhiv prispevkov

Nicholas Stoller

Forgetting Sarah Marshall

(Pozabiti Saro)

(2007)

Današnja recenzija bo poskušala »Pozabiti Saro«. Tako je slovenski naslov ameriške romantične komedije »Forgetting Sarah Marshall«, ki jo je režiral Nicholas Stoller, v njem pa zaigrajo Jason Segel, Kristen Bell, Mila Kunis in Russell Brand.

Peter in Sara sta par kot iz sanj: ona je lepa, mlada in zelo uspešna TV igralka, on pa skladatelj, ki za njeno TV nadaljevanko piše glasbo. Ker je vse prelepo, da bi bilo res, se kmalu izkaže, da tudi ne more biti res: ona si omisli novega fanta, malce bolj divjega pevca znane glasbene skupine. Petra ob tej novici seveda zadane občutek, da je zapravil nekaj let življenja in da že prav toliko let stagnira. Ne samo po čustveni, temveč tudi karierni plati. Navezanosti na Saro pa se seveda ne more znebiti kar tako, na hitro. Proces je dolg in boleč, zato se odloči oditi na Havaje, da malce menja okolico. Toda glej slučaj, tam je tudi Sara s svojim novim fantom in, kar je še huje, vsi trije so v istem hotelu ...

Ko te partner nenadoma zapusti, to seveda ni razlog za veselico z ognjemetom, toliko manj, če se izkaže, da te je vmes že dlje časa varal. Takrat je jasno, da se je treba navezanosti na tega podlega in zahrbnega prevaranta čim prej znebiti, a težavnost procesa čustvenega odvajanja je sorazmerna z dolžino trajanja tega zlaganega razmerja. Nek stari čebelji pregovor pravi, da partnerja prebolevamo enako dolgo kot smo ga prej imeli radi – in zna biti, da je to čisto res.

Film Pozabi Saro ta mučen proces sicer prikaže v okviru komedije, a zaradi tega trpljenje glavnega junaka ni prav nič manjše in ga gledalci še predobro občutimo. Avtorji so se iz te kolobocije sicer ponorčevali, a na srečo brbotajoča kisla čustva niso degradirali na enodimenzionalen poligon za vice in šale. Kljub temu, da film sledi avtopilotu značilnim za vse romantične komedije (fant spozna punco, fant in punca se zaljubita, fant in punca se skregata, fant in punca se na koncu združita), je kljub temu poln neke težko definirane svežine, ki za ta žanr praviloma ni značilna. Šale so zabavne, da o celi vrsti stranskih, a zelo dobro izoblikovanih barvitih likov niti ne govorimo. Čustvena stanja skozi katere se vlačijo glavni junaki so kljub občasnim za lase privlečenim situacijam zelo verjetna in še kako resnična, s čimer se zlahka identificiramo tudi gledalci. Avtorji so se odločili iti celo korak delje, saj smo v filmu nekajkrat deležni celotne moške golote, s penisom vred. Morda gre le za šokiranje, ki je v funkciji razvpitosti in s tem posledično večje gledanosti, a to drzno potezo filmarjev bi si lahko razlagali tudi kot končno sprejemanje in kazanje seksa kot integralen del vsake ljubezenske zgodbe. A moralisti ste lahko vseeno brez skrbi – dekleta si v filmu z rjuhami še vedno skrbno zakrivajo prsi, tudi in predvsem med divjim seksom in neskončnimi orgazmi. Očitno bo moralo preteči še dosti vode, da se odpravi tudi ta tabu, a začetek je obetaven.

Kakorkoli že, končen rezultat je ne-pretenciozna komedija, ki ima dušo, srce in kanček izvirnosti ter je zato idealen film za dobro voljo.

Matej Frece