Nazaj, Arhiv prispevkov

Clint Eastwood

Rodil se je 31.5. 1930 v San Franciscu kot sin delavca v železarni. Za čas študija se je preselil v Los Angeles, kjer je nekaj časa študiral poslovno administracijo. Svojo filmsko kariero je začel kot igralec v B filmih dokler mu dokončen prodor ni uspel s TV serijo "Rawhide" (1959). Serija je njegov lik kavboja popeljala v ameriške domove in ga naredila za prepoznavnega. Še dlje ga je pripeljalo sodelovanje z italijanskim režiserjem Sergiem Leoneom. Prvo njuno sodelovanje je bilo v leta 1964 posnetem A Fistful of Dollars, temu je sledil še en, For a Few Dollars More in slednjič legendarni The Good, The Bad and The Ugly iz leta 1966, ki je dokončno ustoličil Eastwoodov prepoznaven karakter, moža brez imena, samostojnega, tihega, a smrtonosnega jezdeca. Film je postal hit, Eastwood pa takoj mednarodna filmska zvezda.

Za tem je Eastwood sodeloval v nekaj zares izvrstnih filmih: Where Eagles Dare, Coogan's Bluff, Kelly's Heroes. Leto 1971 je bilo zanj eno najboljših. Posnel je svoj režijski prvenec Play Misty for Me in v sodelovanju z Donom Sieglom prvi film v seriji o Dirty Harryu, drugi Eastwoodovi karakterni preobrazbi, tokrat v nemilostnega brezkompromisnega policaja okitenega z nenaravno veliko pištolo. Lik, ki so ga leta 2003 v anketi nekega popularnega časopisa, moški izbrali za svoj najljubši.

Njegov režijski prvenec Play Misty for Me je film izjemnega vzdušja in pretanjene dramatike, ki jo v drugem režijskem poizkusu, vesternu iz leta 1973 High Plains Drifter, samo še nadgradi. Tretji režijski poizkus je precej drugačen od prvih dveh in že nakazuje na njegovo sodobnejšo prepoznavnost. V filmu Breezy spremlja intimno zgodbo starejšega moškega, ki ga igra William Holden, ki se zaljubi v mlado in neobremenjeno hipijevko. V večini svojih filmov tudi igra glavno vlogo, kar se izkaže za dobro potezo posebej v The Outlaw Josey Wales iz leta 1976. Po nekaj rutinskih filmih, v katerih bolj ali manj uspešno preigrava svoja prepoznavna karakterja, se igralsko ponovno izkaže v Sieglovem Escape from Alcatraz iz leta 1979.

Žanrske strukture vesterna kot avtor uspešno prenese tudi v žanr romantične komedije z filmom "Bronco Billy" iz leta 1980, v katerem pod lastno režijsko taktirko igra šefa cirkusa.  Z glasbeno tematiko se prvič sreča v Honkytonk Man, v katerem izvrstno odigra lik pevca country glasbe. K vesternu se ponovno uspešno vrne leta 1985 v filmu Pale Rider. Svoj glasbeni talent ponovno potrdi v biografiji jazz saksofonista Charlie Parkera, Bird iz leta 1988. Svoj ugled pa nadalje potrjuje tudi v filmih White Hunter Black Heart in The Rookie. Svoji režijski zrelosti naproti pa dokončno krene z oskarji okitenim Unforgiven iz leta 1992. V njem odigra profesionalnega revolveraša, ki rešuje ljudi pred skorumpirano oblastjo. Film predstavlja prvi večji Eastwoodov režijski triumf, ki se od devetih nominacij lahko pohvali z 4 oskarji, vključno z tistim za najboljši film in režijo. Uspešno režijsko pot nadaljuje z po krivici prezrtim A Perfect World iz leta 1993, v katerem spremljamo Kevina Costnerja kot ubežnika pred pravico.

Po desničarskem političnem prepričanju, ki ga kot vestern mačo ikona izžareva, je precej podoben liku radikalnega Johna Wayna, medtem ko v svojih avtorskih projektih deluje popolnoma nasprotno, z zvrhano mero sentimentalnosti in idealizma z izostrenim občutkom za humor in samoironijo, kar se izkaže tudi v leta 1995 filmsko prirejenem bestsellerju The Bridges of Madison County, kjer se ob Meryl Streep izkaže za zelo tankočutnega ljubimca v zrelih letih. Nič manj napredna in kvalitetna nista njegova naslednja filma Absolute Power in Midnight in the Garden of Good and Evil iz leta 1997.

Zanimivo je tudi to, da četudi so vsi njegovi filmi sprejeti z veliko mero kritiškega odobravanja, med gledalci niso naleteli na takšen uspeh. Posebej to velja za dva ne tako oddaljena projekta True Crime iz leta 1999 in Blood Work iz leta 2002, ki sta se odvrtela kar nekako neopaženo. Izkazalo se je, da sta ta dva filma pomenila zatišje pred nevihto. Že z naslednjim filmom Mystic River je bil Eastwood ponovno na stezah stare slave. S tem filmom je pokazal kakšen talent in živost se še skriva v njem in da je potrebno nanj računati tudi v novem stoletju. Drama o zapletenem odnosu treh prijateljev iz otroštva, ki se medsebojno ponovno prepletejo, ko je ubita hčerka enega izmed njih, je bila na oskarjih nominirana v  6 kategorijah, od katerih sta oskarja za izvrstno odigrane vloge prejela Sean Penn in Tim Robbins.

Letos se je z Million Dollar Baby med oskarjevske kandidate za najboljši film in režijo tako uvrstil že drugo leto zapored ter bil drugič po dobrem desetletju nominiran tudi za glavno vlogo. Million Dollar Baby je posnel v 37 dneh in poudaril, da to ne bi bilo mogoče brez res dobre ekipe, seveda na čelu z izvrstno igralsko zasedbo. Z leti je vzpostavil svojo ekipo, ki ji zaupa in ki mu omogoča, da dela hitro in poceni. Podobno razmerje ima tudi z produkcijsko hišo Warner Bros, ki financira in distribuira večino njegovih projektov. V zadnjih letih Eastwood za svoje filme piše tudi glasbo. Pri ustvarjanju ga najbolj motivira hrepenenje po dobrih zgodbah. Kot postopoma vse bolj vsestranski filmski ustvarjalec, seveda tudi producent in nadarjen, posebno jazzu predan skladatelj, se je z izrednim občutkom loteva filmov najrazličnejših žanrov. Glede na njegove nesporne dosežke pa se preprosto ne da izogniti zelo upravičenemu reku, da z leti postaja vse boljši.

Kakorkoli že, doslej je zrežiral skoraj trideset filmov, med njimi dva prispevka k televizijskim serijam. Prihodnje leto pa napovedujejo premiero njegovega novega filma, vojne drame Flags of Our Fathers o veliki pomorski bitki med Japonci in Američani v drugi svetovni vojni pri otoku Iwo Jima.