James Dean
Konec septembra smo vpričo petdesete obletnice smrti, imeli priložnost priklicati spomin na enega najbolj oboževanih in mitičnih figur ameriškega filma, da ne rečemo kar kulture, Jamesa Deana. »Uporniku brez razloga« njemu pripadajočih pet minut spomina podarjamo tudi v današnji edukaciji.
James Dean se je kot James Byron Dean rodil 8. februarja leta 1931 na manjši družinski farmi v ameriški zvezni državi Indiana. Že kot šestletni deček se je skupaj z starši preselil v Santa Monico na kalifornijsko obalo. Do leta 1940 je tam obiskoval osnovno šolo, nakar ga je zaradi smrti matere, oče poslal k bližnjim sorodnikom nazaj v rodno Indiano. Tam je ob precejšnem kvekerskem vplivu preživel svoja najobčutljivejša leta. V srednji šoli je bil Dean član košarkarske ekipe in dramskega krožka. Po opravljeni maturi na Fairmont High School leta 1949, se je ponovno preselil k očetu v Kalifornijo. Na očetovo željo je na Santa Monica College vpisal pravo. Kaj kmalu je ugotovil, da pravo ni v skladu z njegovimi željami, zato se je navkljub velikemu očetovemu neodobravanju, prepisal na University of California v Los Angelesu in vpisal smer drama, kar je slednjič pomenilo pretrganje vezi z očetom.
Svojo kariero je Dean začel v televizijskem oglasu za Coca-Colo. Predčasno je zaključil kolidž, da bi se popolnoma posvetil igralski karieri, a je v hollywoodski mašineriji kaj težko našel zaposlitev. Denar si je tako služil kot postrešček na parkirišču pred CBS-ovimi studii. Po nasvetu prijateljev se je Dean preselil v New York. Tam je pričel kariero na gledaliških odrih. Zapisal se je pod okrilje znamenitega Leea Strasberga in njegovega znamenitega Actors Studia. Njegova kariera se pričela vzpenjati. Dobil je manjše vloge v številnih televizijskih programih in serijah zgodnjih petdesetih. Pozitiven kritiški odziv in nagrada za najboljšega mladega igralca, ki jo je prejel za svojo igro v newyorški postavitvi igre The Immoralist Andréa Gidea, je vodil do številnih klicev iz Hollywooda in uresničitve želje, da bi se končno prebil do filma. Dobil je delo, vendar je bil še vedno obsojen na miniaturne vloge v raznih bolj ali manj pozabe vrednih filmih. Tako je dobil manjšo vlogo v glasbenem filmu Jerrya Lewisa in Deana Martina z naslovom Sailor Beware. Dobil je tudi manjši vlogi v dveh pomembnejših filmih. Zaigral je v vojni poemi Fixed Bayonets Samuela Fullerja in zanimivi, za Douglasa Sirka nič kaj značilni komediji, Has Anybody Seen My Gal? Prvi pravi izziv in proslavitev imena je prišla leta 1955 z vlogo Cala Traska v filmu po romanu Johna Steinbecka East of Eden v režiji Elia Kazana, za katero je prejel nominacijo za Oskarja. To je bila prva posmrtna nominacija v zgodovini podeljevanja teh nagrad. V tem presodnem, zadnjem letu življenja, mu je uspelo posneti še dva nepozabna prispevka filmski zgodovini. Prvi, Rebel Without a Cause, je postal njegov filmski refren. Vloga upornega mladeniča Jima Starka bo naš kolektivni spomin za vedno povezovala z imenom James Dean. Dean se je s tem filmom iz nič povzpel v leaderja svoje generacije in vseh prihajajočih generacij. Postal je simbol prebujajoče se mladine, ki je ujeta v zgodovinski spomin in poslanstvo, kateremu zaradi kulturnih omejitev ni kos. Dvema filmoma iz tega leta, ob Rebel Without a Cause v režiji Nicholasa Raya je to še Blackboard Jungle, podobni zgodbi o peklu srednješolskega življa, je uspelo, da sta postala mejnika oziroma simbola povojnega uporništva zgodnjih petdesetih, ki je hkrati sovpadal z rojstvom Rock and Rolla kot novega in revolucionarnega kulturnega fenomena, ki bo spremenil svet. V letu 1955 mu je v filmografijo uspelo vpisati še epopejni film Giant, v režiji Georgea Stevensa; »soap opero« o teksaški naftni družini, za katero je leto pozneje prijel še eno posmrtno nominacijo. Film je začel svojo pot po kinematografih šele po Deanovi smrti.
Deanova prezgodnja in tragična smrt na samem vrhuncu vzpona je dodatno pomagala ustvariti njegov mit. James je bil strasten pristaš avtomobilskega športa. Z uspehom, ki ga je bil nenadoma deležen, je bil končno v gmotnem položaju, da si privošči svoj veliki sen o dirkalnem avtomobilu. Kupil si je že takrat legendarni športni model Porsche 550 Spyder. 30 septembra leta 1955 je bil skupaj s svojim mehanikom na poti na eno od dirk v Salinas, ko mu je pri veliki hitrosti pot prekrižal mladi voznik, ki ga je spregledal zaradi posebne oblike in zaslepljujoče barve mondenega Porscheja. Dean je bil v težkem stanju prepeljan v Paso Robles War Memorial Hospital, kjer je bil ob 17:59 proglašen za mrtvega. Star je bil šele 24 let. »He Will Never Be Old«. Ironija njegovega primera je v tem, da je le nekaj dni pred tem posnel spot, v katerem je mladino pozival k varni vožnji. V spotu pravi: "The life you save, may be mine."
Karizmatična
pojava Jamesa Deana v njegovi zelo kratki filmski karieri in publiciteti, ki je
obkrožala njegovo nenadno in tragično smrt pri tako zgodnjih letih, je
transformirala Deana v kultno figuro in pop ikono, katere fascinacija je gotovo
brezčasna.
