Bette Davis
5. aprila je minilo sto let od rojstva filmske zvezde, ki jo pogosto označujejo za prvo damo ameriškega filma, Bette Davis.
Igralka, ki je v hollywoodski svet vstopila v 30ih letih prejšnjega stoletja, je ustvarila, milo rečeno, drugačne filmske junakinje in se v zgodovino filma zapisala kot igralka, ki se je brez težav prelevila v težavne, nesimpatične vloge, s tem pa postavila nove standarde preostalim filmskim zvezdam. Počasi se je uveljavila kot liberalna, samostojna ženska v svetu, ki mu vladajo moški.
Dvakratna Oskarjeva nagrajenka je začela kot gledališka igralka in je bila
visoko cenjena zaradi svojih nastopov v široki paleti žanrov. Gledati jo je bilo
mogoče v kriminalkah, zgodovinskih filmih, pa tudi romantičnih dramah in
komedijah.
Kot Ruth Elizabeth Davis se je rodila leta 1908 v Lowellu v Massachusettsu v
strogi protestantski družini. Leta 1915 je oče Harlow zapustil družino in mati
jo je skupaj z leto mlajšo sestro vpisala na internat Crestalban v Lanesboroughu.
Da bo postala igralka, se je Ruth prvič odločila leta 1921, ko je videla
Rudolpha Valentina v »Štirih jezdecih apokalipse« in Mary Pickford v »Little
Lord Fauntleroy«. Takrat je tudi spremenila svoje ime v Bette, po zgledu
Balzacove »La cousine Bette«. V prizadevanjih, da bi postala igralka, jo je
podpirala tudi mati, ki je prav tako nekoč sanjarila o tem.
Potem ko je končala šolanje na Cushing Academy, se je vpisala na Dramsko šolo Johna Murrayja Andersona. Broadwayski prvenec je doživela leta 1929 v predstavi »Broken Dishes«, leto pozneje pa je nastopila v »Solid South«. Leta 1930 se je preselila v Hollywood, kjer je posnela šest manjših filmov za Universal, ki ji ni obnovil pogodbe, zato je to podpisala s studiem Warner Bros. Pod okriljem tega je odigrala vrsto vlog, ki so navdušile kritike. Leta 1937 se je odločila "rešiti" spon studia Warner Bros, ki jo je zaradi tega tožil, in čeprav je primer izgubila, je bil to šele začetek najuspešnejšega obdobja v njeni karieri. Do konca 40ih let je ostala ena vodilnih hollywoodskih igralk, znana po svojem perfekcionizmu, bojevitosti in drznem soočanju s producenti in režiserji.
Postala je prva ženska predsednica Akademije filmske umetnosti in znanosti ter prva ženska, ki ji je Ameriški filmski inštitut podelil nagrado za življenjsko delo. Njena kariera, v kateri je bila desetkrat nominirana za Oskarja, je neprestano doživljala vzpone in padce, za kar je priznala, da je bilo zaslužno tudi njeno razburkano zasebno življenje. Davisova je bila štirikrat poročena, enkrat ovdovela in trikrat ločena. Iz tretjega zakona z Williamom Grantom Sherryjem je imela hči, dva otroka pa je posvojila, ko je bila poročena z Garyjem Merrillom.
Kljub slabotnemu zdravju je igralka vztrajala do konca in igrala do svoje smrti leta 1989, ko je umrla zaradi raka na dojkah. V svoji karieri je tako zaokrožila več kot sto filmskih, gledaliških in televizijskih vlog. Bette Davis je osvojila Oskarja za vlogo v filmu »Dangerous« iz leta 1935 in Jezebel iz leta 1938, nominacije pa si je prislužila s filmi »What Ever Happened to Baby Jane?«, »The Star«, »All About Eve«, »Mr. Skeffington«, »Voyager«, »Little Foxes«, »The Letter« in »Dark Victory«.
Ob stoletnici igralke so v ZDA izdali posebno
serijo poštnih znamk z njeno podobo.
