Predstavitev Društva za razvoj filmske kulture Maribor
Ena izmed pomembnih ugotovitev Filmskega sklada Republike Slovenije je ta, da sta distribucija in prikazovanje nacionalnega filmskega programa prepuščeni ekonomskim zakonitostim (enako tudi nenacionalni filmski program seveda). Tudi mariborska kinematografija pri tem ni nikakršna izjema. Ponuja klasične, pretežno komercialno usmerjene filmske projekcije. Poleg običajnega programa Koloseja (komercialni filmi) konzumiramo relativno kontinuirano – v sicer mnogo manjšem obsegu - tudi umetniško obarvane filme v kinu Udarnik. Glede na to, da ima podjetje Kinematografi Maribor z umetniškim programom velikanske izgube, je ta dodatna ponudba nekomercialnih filmov pod velikim vprašajem. Zato je nujno, da v Mariboru pričnemo razmišljati v smeri ohranjanja in vzpodbujanja bolj pestrega filmskega programa.
Poleg tega se v Mariboru le redko kdo zaveda, da bi drugo največje slovensko mesto in univerzitetno mesto moralo ponuditi tudi kaj več od filmskih projekcij, še posebej zaradi značilnosti časa in prostora, v katerem živimo. V mislih imamo predvsem filmska predavanja, okrogle mize in diskusije, ki so nujni pogoj za bolj poglobljeno poznavanja sedme umetnosti in bi dodatno nadgradila pomanjkljivo, tržno usmerjeno in nereprezentativno prikazovanje filmov. Kar se tiče časa, smo priča »bombardiranju« s spektakularnimi in predvsem predvidljivimi tržno usmerjenimi produkcijami; kar se tiče prostora, živimo v Sloveniji, ki filmu ne posveča »prevelike« pozornosti.
Zadnji argument ne bi imel posebne veljave, če bi vzgojno-izobraževalni sistem RS povprečnemu osnovnošolcu in srednješolcu omogočal kontinuirano in poglobljeno spoznavanje filmskega jezika. Priznana filmska pedagoginja ga. Mirjana Borčič v svoji knjigi Z glavo ob zid – naslov knjige, ki se ukvarja z analizo stanja filmskega izobraževanja v Sloveniji, pove dovolj – ugotavlja, da so že davno mimo zlata leta filmskega izobraževanja v Sloveniji, torej čas, ko so delovali številni filmski klubi, ki niso ponujali le filmskih projekcij, ampak tudi izobraževanje oziroma čas, ko je bilo filmsko izobraževanje del splošnih učnih načrtov. Podobno ugotavlja tudi g. Matjaž Varšek, višji svetovalec za področje učil iz oddelka za izobraževalno tehnologijo Zavoda RS za šolstvo in sicer, da film ni le najbolj zapostavljen od vseh lepih umetnosti v slovenskih šolah, ampak ga preprosto ni več. Ne najdemo ga v učnih načrtih, kjer je nekoč že bil, niti med izbirnimi predmeti.
Iz navedenih in ne samo teh razlogov, se je skupina zanesenjakov odločila, da ustanovi Društvo za razvoj filmske kulture Maribor. Namen Društva je tako postal razvoj in širjenje filmske kulture na območju občin upravnih enot Maribora, Pesnice, Ruš in Lenarta skozi delo na nivoju prikazovanja filmske umetnosti, filmske teorije in prakse ter pridobivanja filmske infrastrukture, povezovanje ljudi z interesom za film in opozarjanje javnosti na zaskrbljujoče stanje filmske kulture na širšem območju Maribora.
Cilji in naloge Društva so:
● vzpodbujanje večplastnega razvoja filmske kulture med člani društva in občani na območju občin upravnih enot Maribora, Pesnice, Ruš in Lenarta,
● združevanje ljubiteljev filma na območju občin upravnih enot Maribora, Pesnice, Ruš in Lenarta z namenom oblikovanja centralne filmske baze na tem področju (oblikovanje filmske scene),
● vzpodbujanje kontinuiranega in trajnega prikazovanja kvalitetne filmske produkcije vseh filmskih stilov in žanrov in njegova teoretsko-družabna nadgradnja,
● izobraževanje ljubiteljev filma, članov društva in javnosti z organiziranjem predavanj, filmskih delavnic in okroglih miz društva,
● odpiranje možnosti za razvoj novih projektov društva (filmski projekti, publikacije, filmski ciklusi in festivali, mediateka),
● javno opozarjanje v društvu in medijih na pomanjkanje filmske kulture na območju občin upravnih enot Maribora, Pesnice, Ruš in Lenarta.
Društvo od začetka sestavljamo štirje člani, ki prihajamo v glavnem iz humanistične stroke in nas že od začetka združujeta tako zanimanje za film kot tudi prepričanje, da Maribor potrebuje filmski program, ki ne bi ustvarjal le bežnih in površnih pogledov, ali jih usmerjal stran od filma, ampak bi se lahko gledalcu zgodila pristna kinematografska izkušnja.
Namesto osebnih predstavitev, vam na tem mestu predstavljamo krajši izbor naših najljubših filmskih doživetij.
Predsednik društva Boštjan Lah je izbral naslednje filme:
Lidija Gornik - Lidač meni takole:
Charles
Laughton:
THE NIGHT OF THE HUNTER
David Fincher:
FIGHT CLUB
Baz Luhrmann:
MOULIN ROUGE
Bryan Singer:
THE USUAL SUSPECTS
Sam Mendes:
AMERICAN BEAUTY
ožjemu izboru dodaja še naslednje:
David Fincher:
SEVEN
Quentin Tarantino:
RESERVIOR DOGS
Curtis Hanson:
L.A. CONFIDENTAL
Oliver Stone:
NATURAL BORN KILLERS
Quentin Tarantino:
KILL BILL 1
David Lynch: MULLHOLAND DR.
Spike Jonze:
BEING JOHN MALKOVICH
Stanley Kubrick: A CLOCKWORK ORANGE
Luc Besson:
LEON
Stephen Frears:
DANGEROUS LIASIONS
Penelope Spheeris:
WAYNE'S WORLD 1
Robert Rodriguez:
SIN CITY
Tim Burton: BATMAN 2
Gillies MacKinnon:
SMALL FACES
Danny Boyle:
SHALLOW GRAVE
Zlatko Kovačič se je odločil izpostaviti:
F. W.
Murnau: Der Letzte Mann
Wong Kar
Wai: Chungking Express
Nicholas Ray: On Dangerous
Ground
Alfred Hitchcock: Vertigo
Guy Maddin:
The Heart of the World
David Lean: Brief Encounter
Ridley Scott: Blade Runner
Nicolas Roeg: Don't Look Now
Atom Egoyan: The Sweet
Hereafter
Terrence Malick: Days of
Heaven
Roby je na seznam uvrstil pet "life changing movie experiences":
S širjenjem programa in dejavnosti, ki jo v društvu pripravljamo, je zrasla tudi potreba po širjenju kroga sodelavcev oziroma članov. Zato vas na tem mestu pozivamo, da v kolikor vas kateri od navedenih aspektov filmskega in kulturnega udejstvovanja zanimajo, da se nam pridružite in nam, ali z obiskom katere naših prireditev ali preko spletne pošte, izkažete svojo podporo. Četudi bo ta samo moralnega ali simbolnega značaja, bomo vsakega vašega prispevka k razvoju filmske kulture veseli.
Društvo za razvoj filmske kulture Maribor
Napotilo
