Manifest »Skupaj za Maribor!«

Skupina »Skupaj za Maribor!« se je oblikovala, da bi po svojih močeh prispevala k produktivnim rezultatom mariborskih vstaj in vseh dogodkov, ki te vstaje spremljajo: pri tem želi tvorno prispevati k dobrobiti skupnosti in osmisliti javno izražene zahteve ljudi ter ponuditi načine njihove bolj neposredne participacije pri oblikovanju in sprejemanju naših skupnih odločitev. Sestavljena je iz posameznic in posameznikov, ki verjamejo, da lahko s svojim znanjem, socialnim kapitalom, voljo in delom prispevajo k uresničitvi zahtev demonstrantov in demonstrantk, ki so na vstajah jasno izrazili svojo voljo za dolgoročne in v boljše življenje občanov in občank usmerjene spremembe v mestu. Skupina je nadstrankarska in je odprta za ljudi najrazličnejših političnih in svetovnonazorskih prepričanj, ki jih druži skupni cilj: Maribor spremeniti v mesto s perspektivo in prihodnostjo.

Maribor je kot mesto v postsocialističnem obdobju plačal ekstremno ekonomsko, socialno in politično ceno za slovensko osamosvojitev. Zaradi deindustrializacije, ki je značilen proces v vseh postsocialističnih državah, je mesto ostalo brez delovnih mest, infrastrukture in perspektive. Neustrezno vodenje občine v zadnjih letih je omenjene procese in njihove rezultate samo poslabšalo in poglobilo. V lovu na velike učinke in projekte je pozabljalo na vsakodnevno življenje ljudi, ki so se v vedno večjem številu srečevali z revščino in lakoto.

K temu velja prišteti odtujitev in samozadostnost mestne politike, ki je zabredla v številne afere, si na čelu z županom nakopala številne kazenske ovadbe, ogrozila za mesto vitalne projekte in si pridobila množično nezaupnico in revolt ljudi.

Člani skupine menimo, da je temu treba narediti konec in da se mora občina takoj posvetiti življenju občanov in občank ter reševanju tistih problemov, ki jih številni izmed njih danes več ne morejo rešiti sami. V tem smislu razumemo našo zahtevo, da je treba občino vrniti občanom in občankam. Verjamemo, da je za preživetje mesta, predvsem pa za njegovo boljšo prihodnost, treba nujno aktivirati vse notranje rezerve mesta, saj dovolj hitra in učinkovita pomoč od zunaj trenutno ni realistično pričakovanje. Pri aktiviranju teh potencialov predlagamo, da prevzamemo prakse, ki so se v številnih socialnih okoljih, ki jih je svetovni kapitalizem uničil, že pokazale za učinkovite.

V tem smislu predlagamo naslednje:

(1) takojšnji odstop župana Franca Kanglerja in Mestnega sveta: župana zato, ker z odlašanjem odstopa ustvarja vtis, da skuša v času do predlaganega odstopa prikriti dokumente in podatke, ki bi ga lahko bremenili, kar povečuje sum v njegovo poštenost – svojo poštenost lahko začne dokazovati le s takojšnjim odstopom; takojšnji odstop Mestnega sveta pa zato, ker nosi objektivno odgovornost za nastali položaj v mestu ter zato, ker ne uživa več zaupanja občank in občanov – in kar velja tudi za delovanje nekaterih odborov lokalnih strank;

(2) takojšnjo uvedbo vseh revizijskih in preiskovalnih postopkov zoper vse, ki so osumljeni korupcijskih in drugih dejanj, ki so imela za rezultat slabšanje položaja mesta, slabšanje položaja občanov in občank ter bogatenje posameznikov; za vse, ki se jim dokaže krivda, pričakujemo izrek najstrožjih možnih zakonitih kazni, vse nezakonito pridobljeno premoženje pa morajo vrniti občini;

(3) takojšnji strokovno utemeljen premislek o prihodnosti Maribora, v katerem naj sodelujejo Univerza v Mariboru, vsi ostali znanstveni in strokovni potenciali v mestu ter vsi zainteresirani občani in občanke; ta premislek naj bo povezan s takojšnjim pričetkom dela na srednjeročnem prestrukturiranju in revitaliziranju mesta, v procese katerega bi se vključilo projekte, ki bi prinesli s sabo spremembo mesta, pogojev v mestu ter odpiranje novih delovnih mest. V tem okviru predlagamo:

(a) takojšnjo uvedbo procesov soodločanja občank in občanov Maribora v razpravah, v sprejemanju odločitev in v nadziranju izvajanja le-teh: kot oblike predlagamo neposredno udeležbo meščank in meščanov na mikro ravni (hišni sveti, soseske) , uporabo internetnih omrežjih (skupina Facebook je že razvila, preizkusila in že uspešno uporablja tovrstne prakse) ter ohranitev institucije javnih zborov na Trgu svobode (predlagamo, da občina enkrat mesečno organizira javni shod, na katerem bodo zainteresirani občani in občanke lahko razpravljali o odprtih vprašanjih mestne občinske politike, podajali svoje predloge za reševanje problemov in nadzirali sprejete rešitve); vse te oblike zahtevajo stalno in večjo odgovornost politikov do meščanov.

(b) ustanovitev nestrankarskega ”strateškega konzorcija” univerze, obrtne zbornice, gospodarske zbornice, mariborske razvojne agencije in drugih občinskih strokovnih ustanov s področja znanosti, gospodarstva, sociale, kulture in okoljevarstva, ki bodo predloge občanov in občank združevali in vključevali v obstoječe ali nove razvojne strategije, s svojimi zaključki in predlogi pa redno obveščali občanke na občane na vseh ravneh soupravljanja (neposredne udeležbe); konzorcij mora opredeliti ključne usmeritve mesta v razmerju do regionalnega zaledja, države, Evrope in sveta.

(c) razvijati Maribor v mesto, za katerega bo značilna strategija samooskrbe, kar pomeni razvoj samooskrbe na vseh možnih področjih, od hrane, do uslug in storitev po logiki, da če bomo delali drug za drugega, bomo imeli vsi dovolj dela (konkretno gre na primer za spodbujanje kmetijske proizvodnje, ki bi proizvajala hrano za prebivalce mesta; prehod na prehransko samooskrbo v maksimalnem možnem obsegu; spodbujanje obrtnih dejavnosti, ki jih meščani potrebujejo in ki so v mestu že skoraj povsem izginile; itd.);

(d) pridobitev mednarodnih sredstev za revitalizacijo starega mestnega jedra, predvsem Koroške ceste in Glavnega trga;

(e) revitalizacijo centra mesta tako, da bo služil predvsem meščanom in meščankam, ki živijo v njem (odprtje trgovin, storitev in uslug, ki jih potrebujejo za svoje vsakodnevno življenje v mestu; itd.);

(f) prenos v stari del mesta vseh možnih javnih služb tako, da bi ta del mesta pridobil infrastrukturo, pomembno za vse občane in občanke, s čemer bi bili dani pogoji, da se v tem delu mesta razvijajo tudi druge dejavnosti (npr. gostinski objekti, usluge itd.);

(g) podporo delu nevladnih in civilnodružbenih organizacij z možnostjo brezplačne uporabe prostorov, v lasti mestne občine Maribor, ko le-ti niso v redni uporabi (npr. prostori šol);

(h) ustanovitev komunalnega razvojnega fonda s pomočjo alternativnih finančnih rešitev;

(i) reorganizacijo mariborskih javnih podjetij: te morajo odslej delovati izključno v dobro občana, saj so, konec koncev, tudi last Mariborčanov. V ta namen je nujno potrebno spremeniti lastniško obliko teh podjetij, saj izkušnje kažejo, da zasebništvo v tem segmentu javnega gospodarstva sicer prinaša svežino, hkrati pa tudi enormna povečanja stroškov in zato zasebna last podjetij, ki opravljajo dela v dobro občana prinaša konflikt interesov, ki ga plačajo občani. Zagotoviti je potrebno, da se za tržni delež dejavnosti javnih gospodarskih dejavnosti v službi občanov čimprej zagotovi učinkovit nadzor, saj ta trenutek ta podjetja manko koncesijskih netržnih dejavnosti kompenzirajo s tržno dejavnostjo, to pa občani občutimo kot dvigovanje cen (javni prevoz, plin, komunalni prispevki, pogrebnine…) V ta namen bi se morala javna gospodarska podjetja, ki zagotavljajo funkcionalnost mesta (komunalna podjetja), združiti in preiti v 100% last občanov, ki bodo imeli tudi lažji vpogled v poslovanje, ki mora postati javno. Zagotoviti je potrebno, da bodo v nadzornih svetih teh podjetij sedeli strokovnjaki, ne pa politično nastavljeni ljudje.

(j) občina naj lokale v svoji lasti, ki v središču mesta samevajo prazni in zapuščeni, za simbolično najemnino odda umetnikom in izdelovalcem umetne obrti, da bo center spet zaživel in da bomo lahko ostali kulturna prestolnica tudi brez megalomanskih investicij.

(4) takojšnjo uvedbo rešitev za odpravo revščine in lakote v mestu. Kot možne ukrepe predlagamo:

a) razdelitev v najem vse občinske obdelovalne zemlje v obliki vrtov, tako da bi si lahko ljudje, ki hrane ne morejo kupiti, v letu 2013 že pridelali lastno hrano, viške pa prodajali in tako prispevali k samooskrbi mesta;

b) dnevno učinkovito uporabo vse kvalitetno pripravljene hrane v mestu, kar pomeni predvsem, da je nujno treba uvesti vse potrebne ukrepe, da takšna hrana ne konča v smeteh, ampak da se od tam, kjer bi jo sicer zametovali, razdeli lačnim in revnim;

c) razpis javnih del, v okviru katerih bi občani in občanke lahko dobili delo in zaslužek;

d) ustanovitev občinske banke dela, v kateri bi občani in občanke lahko zamenjevali delo oziroma usluge brez posredovanja denarja;

e) ustanovitev sklada za zbiranje nepotrebnih dobrin, v katerega bi občani in občanke darovali vse vrste uporabnih dobrin, ki jih ne potrebujejo in ki bi jih sklad razdelil tistim, ki jih potrebujejo; delovanja sklada mora biti javno in pod javnim nadzorom;

f) ustanovitev Mariborskega solidarnostnega sklada (MSS), v katerega bi Mariborčanke in Mariborčani, ki to še zmorejo, po lastni presoji nakazovali pomoč za revne in lačne someščane v obliki denarnih prispevkov ali hrane; delovanje MSS mora biti javno, zbiranje sredstev, nakup hrane in njeno razdeljevanje morajo biti pod javno kontrolo, v kateri lahko sodeluje vsak zainteresiran občan ali občanka; sredstva, zbrana v skladu, morajo biti porabljena izključno za nakup hrane za revne družine, za plačilo malic in kosil lačnim otrokom v šolah ter za nakup kurjave za družine, ki si je ne morejo kupiti same.

Skupino smo oblikovali v veri, da lahko naštete in še številne druge naloge in cilje v Mariboru rešimo. Verjamemo, da lahko skupaj iz Maribora preženemo revščino, lakoto in brezperspektivnost. Verjamemo, da lahko skupaj Maribor spet spremenimo v mesto ponosnih in zadovoljnih prebivalcev. Vemo, da imamo v mestu dovolj znanja in dovolj sposobnih, srčnih, poštenih in socialnih ljudi, ki jim ni vseeno. Vemo, da skupaj lahko potegnemo Maribor iz brezna, v katerem je pristal. Vemo, da skupaj to zmoremo!

Zato velja: SKUPAJ ZA MARIBOR!

Emica Antončič
Peter Boštjančič
Andrej Fištravec
Vesna V. Godina
Vlado Novak
Tone Partljič
Primož Premzl
Robert Presker
Nada Ravter
Peter Simonič
Vlado Sruk
Janja Vidmar
Boris Vezjak
Joso Vukman
Tomaž Zupančič
Skupina 29. oktober

Vse občanke in občani, ki se želijo priključiti manifestu, lahko to storijo na naslednji povezavi:
http://www.ipetitions.com/petition/manifest-skupaj-za-maribor/

Pristop do manifesta na blogu:

http://skupajzamaribor.wordpress.com/