Arhiv

 

Delavski razred in financializacija

Poročilo s predavanja DPU

 

17. novembra je predaval Mislav Žitko, absolvent filozofije in kroatistike ter študentski in sindikalni aktivist iz Zagreba. Naslov predavanja je bil Delavski razred in financializacija.

 

Ker delavski razred v današnjem družboslovju ni najbolj priljubljena kategorija, je predavatelj uvodni del posvetil kritiki teorij o koncu razredov in zagovoru koncepta proletariata. Vzpon srednjega razreda, rast materialnega standarda množic in širjenje storitvenega sektorja sta mnoge sociologe v petdesetih in šestdesetih napeljala k sklepu, da živimo v postindustrijski družbi in da je potrebno proletariatu reči zbogom. A predavatelj je s pomočjo statističnega in zgodovinskega gradiva pokazal, da je bilo splošno blagostanje v deželah naprednega kapitalizma, ki je trajalo od konca druge svetovne vojne do sredine sedemdesetih, zgolj prehodno obdobje.

 

Takratni sistem je bil utemeljen na množični produkciji in množični potrošnji. Pogoj za drugo so bile visoke plače, ki so, s kapitalistične perspektive, pomenile manjše profite. Odgovor kapitalistov je bil napad na standard, pravice in dohodke delavskega razreda v sedemdesetih in osemdesetih. Eden izmed najpomembnejših instrumentov tega napada je bila (in ostaja) financializacija.

 

Predavatelj je ta izraz uporabil, ker je natančnejši od neoliberalizma, ki se je zaradi površne rabe povsem izpraznil. Financializacija pomeni strukturno spremembo kapitalizma, ki iz sistema množične produkcije in potrošnje ter rastočih delavskih dohodkov preide v sistem zamrznjenih ali padajočih realnih plač in potrošnje na kredit, v katerem ima čedalje večjo težo finančni sektor.

 

Zaradi pritiska na delavske dohodke, ki ga poganja težnja po višjih profitih, mezde ne zadoščajo več za pokritje osnovnih življenjskih stroškov, kar se kompenzira s stanovanjskimi in potrošniškimi krediti. Ker se množice ne želijo odpovedati svojemu standardu, čedalje več trošijo na kredit. Obenem pa se podjetja, zaradi višjih profitov, finančno osamosvojijo od bank in imajo dovolj lastnih sredstev za širjenje, nove investicije ter vlaganje na finančne trge.

 

Breme zadolženosti se tako od kapitalistov prenese na delavce in banke mu sledijo. Ker jih podjetja ne potrebujejo več, oziroma vsaj ne v tolikšni meri kot nekoč, se banke preusmerijo na kredite posameznikom. Predvsem v ZDA spremenijo svoj način poslovanja in kredite ponudijo tudi marginalnim družbenim skupinam, katerim ti prej niso bilo dostopni.

 

Klasični hipotekarni in potrošniški krediti so temeljili na kreditni sposobnosti posameznika in lahko so jih dobili samo premožnejši in tisti z rednimi službami. Ker banke potrebujejo nove trge, olajšajo postopek za pridobitev kredite in posojajo tudi revnim, migrantom in tistim z nerednimi službami. Pred tveganjem, ki ga takšna posojilna politika prinaša se zavarujejo s tako imenovanim listninjenjem. To pomeni, da hipoteke združujejo skupaj v nove vrednostne papirje z različnimi stopnjami tveganja, ki jih posredujejo naprej na finančne trge. S tem zmanjšajo oziroma razpršijo tveganje, obenem pa si omogočijo dodaten vir zaslužka. Lastniki teh polistninjenih vrednostnih papirjev so upravičeni do obresti od hipotek – medtem ko glavnica pripada banki -, a obenem tvegajo izgubo, če kredit ni odplačan.

 

Takšen način poslovanja, ki so ga apologeti evforično imenovali demokratizacija financ, ne le da ni rešil problema padajoče kupne moči in standarda prebivalstva, temveč je bil tudi eden izmed glavnih sprožilcev sedanje finančne krize.

 

Sklenemo lahko, da ima financializacija tri pomembne učinke na delavski razred: pomeni padanje dohodkov in življenjskega standarda, tvegano kompenzacijo padca kupne moči s potrošnjo na kredit in discipliniranje delovne sile, kateri naraščanje zadolženosti hkrati pomeni padanje pogajalske moči. Ob krizah, ki so v času financializacije vse bolj pogoste, vsi trije procesi postanejo še intenzivnejši.

 

Poročilo je napisal Primož Krašovec

 

 

 

Napotilo

http://dpu.mirovni-institut.si/mislavzitko2011.php          

 

 

 

 


Bookmark and Share