Arhiv

Bodo politične stranke našle konsenz za dobrobit Slovenije?

Le nekaj dni je minilo od predčasnih volitev in že smo priča neresnosti političnih strank, ki navkljub obljubam, da želijo s svojo prisotnostjo, v kolikor bodo izvoljeni v državni zbor, pomagati Sloveniji iz zagat, v katerih se je znašla, kako kupčkajo za najboljše mesto v državnem zboru.  In že spet so »požrli« obljube.

Oblast je slast

Vsi povprek se izgovarjajo na  svoje volivce in obljube, ki so jim jih dali v predvolilni kampanji. Te pa so, v nasprotju z vsem, kar bi morala nova vlada in na novo konstituirani državni zbor, zgolj politične narave. Nadaljuje se boj za prevlado v slovenskem prostoru in razlikovanje na naše in vaše. To izrazito poudarjajo stranke desne opcije, ki so že pred volitvami »obljubljale«, da ne bodo »šle« v koalicijo s tako imenovanimi levimi strankami. Po dvajsetih letih bi bil že čas, da se zresnijo in začnejo delati v dobro ljudi, ne pa zgolj misliti nase in osebno okoriščanje pri delu v politiki.

Biti na oblasti je slast, ki se ji ne more nihče odreči. Porazi na volitvah so grenki, kakor je pač vsak poraz. Vseeno je treba biti pošten in ga priznati. To potegne za seboj tudi kulturo odnosa oz. dialoga. Zmagovalcu se čestita. Nikakor pa ni mogoče pozabiti, da mora biti politika in politiki v službi  države, naroda, ki jih je podprl, izvolil z volilnim sistemom, kakršnega pač imamo, in zaradi katerega si prav gotovo veliko izvoljenih sploh ne  zasluži svojega sedeža v državnem zboru. Ne glede na to, ali so v koaliciji ali v opoziciji. Oboji morajo delati v dobro vseh nas, tudi tistih, ki redko ali nikoli ne odhajajo na volišča in ne podpirajo nobene politične opcije.

Prevzeti je potrebno odgovornost

Danes smo v situaciji, ko ne vemo, kdo bo vodil državo, ne glede na to, da vemo, kdo je zmagal na volitvah. Po besedah enih, s prevaro, po mnenju drugih zaradi tega, ker so se vsi »spravili na enega«, v upanju, da ne zmaga in se mu ne zaupa vodenje te države v naslednjem mandatnem obdobju, saj so bile izkušnje z vodenjem v nekem obdobju neprimerne. Biti pesimist dve uri po zaprtju volišč in napovedovati, da je edini izhod ob zaključku predčasnih volitev, priprava na nove predčasne volitve, pa je dejanje tistega, ki ne zna priznati poraza. To pa je sestavni del dvobojev, v katerih so vedno zmagovalci in poraženci. Če kdo tega ne zmore, potem je mogoče celo bolje, da se sprijazni z dejstvom, da je njegov čas mimo. Na desni ali na levi strani.

Čas, ki je pred nami, za politike in nas državljane, je težak. To napovedujejo gospodarstveniki, pravniki in seveda tudi politiki. V tej zgodbi ne more biti vprašanje, ali lahko delamo skupaj, temveč dejstvo, da moramo. Če seveda zmoremo. Zaradi programskih razlik, zaradi ideoloških delitev, zaradi premoženjskih deliktov, zaradi … To je tisti razkorak, ki ga ne moremo in ne zmoremo preiti v samostojni državi Sloveniji, kjer še vedno poteka boj za relevantnost preteklosti in dejanj ter odnosov po drugi svetovni vojni in v času enopartijskega sistema. Večina naših politikov je rojena v tistih časih. Velika večina je bila aktivnih v politiki tako ali drugače tudi v prejšnjem režimu. Veliko politikov se je v tistem času izobrazilo, pridobilo status in vlogo, katera jim je ostala vse do danes, saj imamo mnoge obraze, ki se pojavljajo ves čas. Na oblasti ali zgolj v  parlamentu, zato jim njihova »nemoč« ne more biti v opravičilo, da je Slovenija v situaciji, v kakršni je. Bili so namreč »krojači« dvajsetletnega obdobja, ki so »šivali fiktivno, brez sukanca«. Velikokrat. Zato pa se vseh teh letih naša država še vedno »para po šivih«.

Potrebno bo stopiti skupaj

Kakšno vlado bomo imeli, je vprašanje za… Najprej verjetno kombinacijo leve in levosredinske, optimistični poraženci pa upajo na drugo možnost, to pa je, da predsednik države ponudi možnost za sestavo vlade tudi poražencem teh volitev. Tretja varianta, leva in desna, že iluzija in o njej govorijo le tisti entuziasti konca osemdesetih in začetka devetdesetih prejšnjega stoletja, ki v današnjem političnem dogajanju sploh nimajo več nikakršne veljave. Tako da lahko zgolj le še govorijo, brez vsebine in rezultatov. Vsekakor pa se nam obeta buren konec tega dramatičnega leta 2011, ko smo doživeli veliko porazov, nepotrditev, padcev na lestvicah in zelo omajanega ugleda v Evropi in v svetu. Skoraj povsod, kjer je bilo kaj slabega, smo »bili zraven«. Od sodelovanja v vojnih žariščih, korupcijah evropskih razsežnosti, nismo manjkali niti pri Wikileaksu, da ne govorimo, da niti s sosedi še nismo zgladili vseh sporov, čeprav smo naredili velik korak naprej. Čaka nas torej veliko obveznosti, zato ni in ne bo časa za medsebojne razprtije, razlikovanje po barvi, kaj šele za zamere. Potrebno bo stopiti skupaj in pomagati državi Sloveniji, da se izvleče iz globalne krize, v kateri se je znašla skupaj z drugimi državami Evropske unije. Pot bo vse prej kot lahka, lahko pa si izboljšanje olajšamo tako, da politiki, ki prevzemajo »škarje in platno« za vodenje države v svoje roke, podprejo ljudi, ki imajo pripravljene dobre projekte. To je v času, v katerem živimo in krojimo usodo naše prihodnosti,  brezizhodno nujno potreben konsenz vseh tistih, ki smo jim na prvih predčasnih volitvah zaupali svoj glas.

                                                                                                                  mag. Bojan Macuh