16.11.2007 Odgovor ministrice na odprto pismo Avtonomne tribune

Odgovor ministrice Mojce Kucler Dolinar na odprto pismo Avtonomne tribune.

Ljubljana,14. 11. 2007

Spoštovani,

zahvaljujem se za poslano pismo. Skrbno sem ga prebrala. Različnost mnenj je vedno dobrodošla in lahko vodi h kakovosti, če si res prizadevamo zanjo. Lepo pa je, če pri tem upoštevamo dejstva.

Ob prebiranju pisma sem ugotovila, da trditve, ki jih navajate, ne držijo povsem. Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva Republike Slovenije 2007 – 2010 je bila sprejeta preden me je Državni zbor RS potrdil za ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. To funkcijo sem namreč nastopila 1.10. 2007. Zato trditve, da je ministrstvo v času mojega mandata poslalo v državni zbor resolucijo, preprosto ne držijo.

Res je, prizadevam si za kakovosten, evropsko primerljiv in konkurenčen visokošolski prostor. Zavedam se, da je to mogoče doseči le s sodelovanjem vseh visokošolskih partnerjev. Zato sem do sedaj obiskala vse slovenske univerze, s predstavniki SVIZ, v mesecu dni sem se že dvakrat srečala s predstavniki Študentske organizacije Slovenije, v novembru pa načrtujem še sestanek s KORIS. Pogovori, ki sem jih opravila, mi dajejo spodbudo za nadaljnje delo, saj sem se prepričala, da so visokošolski partnerji pripravljeni na dialog in vidijo, da so spremembe potrebne.

Kakovost visokega šolstva je odvisna od več dejavnikov. Za izboljšanje študijskih razmer je treba ob približno istem številu študentov povečati število visokošolskih učiteljev in sodelavcev, kar nujno zahteva odprtje visokošolskega prostora. V terciarno pedagoško dejavnost se bodo zato vključevali raziskovalci iz javnih raziskovalnih zavodov in gospodarstva ter raziskovalci in visokošolski učitelji iz tujine. S kakovostno prenovo pa bodo slovenski visokošolski zavodi postali privlačnejši za domače in tuje strokovnjake ter predvsem za vas, študentke in študente.

Glede očitka o privatizaciji visokega šolstva ne smete pozabiti na dejstvo, da večino dodiplomskih študijskih programov v Sloveniji financira država. Prav tako veljavna visokošolska zakonodaja določa, da so študijski programi na prvi in drugi bolonjski stopnji brezplačni. Torej je vaša bojazen, da bo visokemu šolstvu dirigiral kapital, odveč. Vsekakor pa ste študentke in študentje tisti, ki bi morali od slovenskega visokega šolstva zahtevati čim višjo raven kakovosti.

V zvezi z avtonomijo univerze, naj vas spomnim, da so univerze v Sloveniji avtonomne. In prav je tako. Pri pomembnih vprašanjih, kot je na primer financiranje univerz, vključujemo v pripravo sprememb uredbe o financiranju visokošolske partnerje. Oblikovana je že delovna skupina za pripravo spremembe uredbe o financiranju, v katero bomo, kot smo se dogovorili z vodstvom ŠOS, vključili tudi njihovega predstavnika.

Glede vaših očitkov o diskriminatornem položaju družboslovja v primerjavi z naravoslovjem morda le to, da je v slovenskem visokem šolstvu še vedno največ študijskih programov s področja družboslovja in humanistike. Nikakor torej ne moremo govoriti o zapostavljanju družboslovja. Če ministrstvo seznanja mlade z zaposlitvenimi možnostmi, ki jim jih nudijo študijski programi, s potrebami zaposlitvenega trga, se verjetno strinjamo, da te informacije mladim lahko samo koristijo. Izbira študijske smeri je prepuščena njim samim. S tem pa tudi odgovornost za to, ali bodo po končanem študiju našli zaposlitev hitro, ali utegnejo pri tem morebiti naleteti na težave. Nikogar pa ni, ki bi lahko študentom, ki se vpisujejo v katerikoli študijski program zagotovil delovno mesto po dokončanju študija.

Veseli me, da ste me s pismom opozorili nase. Ker pod pismo ni podpisan nihče z imenom in priimkom, predlagam, da se kdaj najavite po uradni poti za srečanje z mano, da se bomo spoznali in se pogovorili.

Uspešen študij želim vsem članicam in članom Avtonomne tribune in vas lepo pozdravljam.

Mojca Kucler Dolinar

Odgovor Avtonomne tribune

Spoštovana ga. ministrica Mojca Kucler Dolinar,

skrbno smo prebrali vaše pismo. Leporečenje je lahko lepa dejavnost in lahko vodi h kratkočasju, a v resnih zadevah ni dobrodošla. Lepo je, če pri izmenjavi političnih stališč upoštevamo, da gre za diskusijo o realnih političnih izbirah in ne le za trosenje splošnih floskul.

Zadovoljni smo z vašo trditvijo, da je odprtje visokošolskega prostora nujno potrebno. Tudi nam se namreč zdi nadvse pomembno odpreti univerze za vse in s tem omogočiti vpis nanjo vsem, ki si to želijo, ne glede na socialni položaj, starost, državljanstvo ali kakšno drugo osebno okoliščino. Tudi mi se strinjamo, da mora biti visokošolski prostor odprt, torej da mora biti študij brezplačen za vse, tudi za tiste, ki morajo že sedaj plačevati šolnine (izredni in podiplomski študij). Tudi odprtje visokošolskega prostora za pobude študentov in študentk se nam zdi dobro. Študentje moramo namreč imeti možnost, da tudi sami sodelujemo pri oblikovanju svojega študijskega programa v skladu z našimi željami in potrebami, ne pa da je ta program podrejen izključno trenutnim potrebam gospodarstva. Tudi mi podpiramo odprtje visokošolskega prostora v smislu njegove demokratizacije. Univerze je potrebno odpreti za aktivno študentsko participacijo v vseh njenih organih, s posebnim poudarkom na sodelovanju pri pripravi študijskih programov. Na ta način bomo ob upoštevanju izhodišča, da je univerza skupnost študentov, profesorjev in drugih delavcev, in ob upoštevanju načel direktne demokracije skupaj sooblikovali nov, odprt in bolj demokratičen visokošolski prostor. Jasno pa je tudi, da se želena odprtost visokošolskega prostora izključuje z njegovim odprtjem za kapitalske interese zasebnikov in politične interese političnih elit.

Žal vas moramo opomniti, da naša bojazen - bolje aktiven odpor - pred vdorom kapitala na področje visokega šolstva niti malo ni odveč. Ta vdor se ne kaže le v večjem številu zasebnih visokih šol, tudi visokošolski programi so pod vedno večjim udarom zahtev gospodarstva po visoko usposobljenih strokovnjakih na specifičnih področjih. Govori se o nezaposljivosti družboslovcev, češ da je njihove znanje za gospodarstvo, torej kapital, neuporabno, na drugi strani se promovira študij tehniških in naravoslovnih smeri. A ne zaradi kvalitete znanja, temveč zgolj zaradi trenutnih potreb gospodarstva. Hkrati vlada že uveljavlja priviligiranje zasebnih šol s tem, ko zmanjšeuje število vpisnih mest na javnih družboslovnih fakultetah, hkrati pa se to število na zasebnih fakultetah povečuje. Predlog zakona o visokem šolstvu, ki ga je bil vaš predhodnik prisiljen umakniti, je vseboval spremembe, ki bi te procese ublagovljenja znanja in podreditve univerze avtonomiji trga, še okrepil. Še vedno mislite, da je naš odpor proti vdoru kapitala odveč? Ni s preoblikovanjem študijskih programov v skladu z bolonjsko deklaracijo, ki predstavlja vse prej našteto, kapital že vstopil v visokošolski prostor?

Povsem jasno nam je, da je študij za večino dodiplomskih študentov/k (zaenkrat) brezplačen in nam tega ni potrebno prav nič dodatno razlagati. Naš namen je, da tako ostane tudi v prihodnje in da se ukinejo še tiste šolnine, ki trenutno vseeno obstajajo. Kakšne namene pa imate vi? Vaš predhodnik je denimo neprestano omenjal plačljiv študij, rekoč da »šolnine v neki obliki zagotovo bodo«. Med drugim je ob začetku izvajanja bolonjske reforme zagotovil, da bosta obe stopnji brezplačni, kasneje pa je brezplačna ostala le prva stopnja. Že omenjeni umaknjeni osnutek predloga zakona o VŠRRD je tudi vseboval spremembo financiranja visokega šolstva in uvedbo šolnin, zato smo ga bili primorani skupaj z vsemi ostalimi partnerji v visokem šolstvu v celoti zavrniti. Prav tako sprejeta resolucija o reformi visokega šolstva odpira možnosti za privatizacijo visokega šolstva in posledično uvedbo šolnin. Tudi njo smo zavrnili. Od vas pa zaenkrat še vedno nismo dobili konkretnega odgovora na vprašanje, kakšno je vaše stališče do resolucije, ki vam jo je zapustil vaš predhodnik. Dokler se ne izjasnite, to za nas pomeni, da jo podpirate.

Vaše vabilo na spoznavno srečanje in pogovor sprejemamo. Zabeležili smo si ga in vas bomo spomnili nanj, ko bo primeren čas za to. Nadejamo se, da boste takrat še vedno pripravljeni na plodno izmenjavo stališč.

ŠTUDIJ JE PRAVICA!

O PRAVICAH SE NE POGAJAMO!

PRAVICE SO IZBORJENE, NE PODELJENE!

Lep pozdrav,

Avtonomna tribuna

Ljubljana, 10. december 2007