Arhiv

 

10 največjih zablod modernega sveta

 

 

Francis Wheen je novinar in avtor številnih knjig, vključno z zelo priznano biografijo Karla Marxa. Njegova zbrana novinarska dela, »Hoo-hahs and Passing Frenzies«, so mu leta 2003 prinesla nagrado Georga Orwella.

 

Njegova nova knjiga »Kako so prodajalci megle zavladali svetu« (How Mumbo-Jumbo Conquered the world: A Short History of modern Desilusions), je pred kratkim izšla tudi pri nas in jo že lahko najdete v knjižnicah. Priporočamo v branje.

 

1. »Bog je na naši strani«

Tako menijo George Bush, Tony Blair, Osama bin Laden ter prav tako zaskrbljujoče visok odstotek drugih pomembnih osebnosti v današnjem svetu. Ko je po 11. septembru 2001 Blair zatrjeval, da je religija rešitev in ne problem, kajti »tako Židje, kot Muslimani in Kristjani so vsi Abrahamovi otroci«, se ni zavedal, da je ravno ta primer navedel Mohammed Atta, ugrabitelj enega od letal, ki so uničila obzorje New Yorka. Tawney je v delu »Religion and the Rise of Capitalism« (Religija in vzpon kapitalizma) zapisal, da (citiramo) »…se je moderna socialna teorija, tako kot moderna politična teorija, razvijala le takrat, ko je družba dobila naturalistično in ne verske razlage«. (konec citata) Če to drži, sta moderna socialna in politična teorija trenutno mrtvi.

 

2. Trg je racionalen

Finančni izvedenci 21. stoletja, se nasmihajo norosti »gospodarskega mehurja« podjetja »South Sea«, ali pa nesmiselnosti nizozemske tulipanske manije v 17. stoletju. Vendar pa so se pred nekaj leti sami pehali in prerivali, da bi kupili delnice internetnih podjetij, ki sploh niso imela zaslužka, niti obetov, da bodo kdaj prinesla dobiček. Da upravičijo to očitno norost, so zatrjevali, da tako revolucionaren posel kot je internet, potrebuje nov poslovni model, v katerem je bilanca nepomembna. Na kratko, mislili so, da so se uprli zakonom finančne gravitacije, dokler niso strmoglavili.

 

3. Realnost ne obstaja

Zato toliko narekovajev, ki jih postmodernisti nenehno postavljajo po svetu. Vse, od zgodovine do kvantne fizike, vidijo kot tekst, predmet »neskončne igre pomenov«. Vendar, če vse predstave o resnicah in lažeh prenehajo veljati, kako se naj potem spopadamo s čudnimi predstavami ali celo popolnimi lažmi. Obstaja obilica skrbnih empiričnih raziskav o nacističnem iztrebljanju Židov. Kot pravi profesor Richard Evans (citiramo) »Trditi, da je to izmišljeno ali nič bližje resničnosti kot recimo delo »revizionistov«, ki zanikajo obstoj Auschwitza, je žalitev. To je zadeva, kjer dokazi dejansko štejejo in se lahko uporabijo, da se vzpostavijo osnovna dejstva. Auschwitz ni stvar diskurza.« (konec citata)

 

4. Ne smemo imeti »predsodkov«

Leta 2002 je časopis »Guardian« razkril, da so krščanski fundamentalisti prevzeli nadzor nad državno financirano šolo v Gatesheadu, ter so si prizadevali »pokazati superiornost« verovanja o stvarjenju sveta v svojih razredih. Ko je Jenny Tongue, članica parlamenta, vprašala Tonya Blaira, če je zadovoljen, da se trenutno biblični »Genesis« (1. Mojzesova knjiga o stvarjenju) promovira kot najbolj zanesljivi učbenik za biologijo, je odgovoril: (citiramo) »Da. Konec koncev, bo bolj raznolik šolski sistem omogočil boljše rezultate za naše otroke.« (konec citata) To je slaba stran lahkomiselnega kulturnega in intelektualnega relativizma. Če bi nekatere šole začele učiti, da je luna iz sira, ali da so zvezde božji venček, bi tudi to nedvomno bilo uradno pozdravljeno kot zdrav znak izobraževalne raznolikosti.

 

5. Liberalni kapitalizem je predpogoj za trgovanje in razcvet

Mednarodni denarni sklad sicer trdi, da je to res, ko po vsem svetu vsiljuje rešitve v stilu Margaret Thatcher, vendar njihove lastne številke pripovedujejo drugačno zgodbo. Njihovo poročilo o »svetovnem gospodarstvu v 20. stoletju«, izdano leta 2000, vsebuje diagram – sicer zelo majhen, verjetno v upanju, da ga ne bo nihče opazil – ki prikazuje, da je bilo obdobje pred Thatcherjevo, med leti 1950 in 1973, najbolj uspešno v prejšnjem stoletju in to z velikim naskokom. Ta doba je bila zaznamovana  z nadzorom kapitala, fiksnim menjalnim tečajem, močnimi trgovskimi sindikati, velikim javnim sektorjem in splošnim konsenzom, da vlada upravlja s povpraševanjem. Povprečna letna rast BDP na osebo po svetu je znašala 2,9% - natanko dvakrat več kot dvajset let kasneje.

 

6. Astrologija in podobne zablode so »nedolžna zabava«

Tisti, ki tako govorijo, nikoli ne razložijo kaj je zabavno oziroma nedolžno v tem, da se promovira goljufijo, ki preži na nevednost in strahove. Vendar ima celo »Observer«, eden najbolj častivrednih in omikanih britanskih tednikov, svojo stran s horoskopi.

 

7. Redek zrak je čvrst

Knjigo Charlesa Leadbeaterja, »Living on Thin Air« (Živeti na redkem zraku) iz leta 1999, idealističen vodič po »breztežnem gospodarstvu«, je Peter Mendelson opisal kot »načrt tega, kar bo v prihodnjih letih sprožilo radikalni projekti modernizacije«. Na platnicah se je nahajal tudi poklon Tonya Blaira, ki je Leadbeaterja opisal kot »izjemno zanimivega misleca« čigar knjiga »odpira kritična vprašanja, pomembna za prihodnost Britanije«. Tri leta kasneje, po padcu internetnih podjetij, je ministrica za industrijo Patricia Hewitt priznala, »da je bila industrijska politika v prvem mandatu laburistov napačna, kajti preveč poudarka je dajala internetnemu gospodarstvu na račun britanske proizvodne baze… Predstava, da bo tako lahko kot v knjigi, je bila utopična.« Obzirno je pozabila omeniti, da je bil glavni zagovornik tega projekta, njen šef.

 

8. Sentimentalna histerija je znak čustvene zrelosti

Psihoterapevtka Susie Orbach je interpretirala »cvetno revolucijo« pred Kensingtonsko palačo po smrti princese Diane, kot dokaz, da Britanci »kot narod odraščajo«. Will Hutton, radikalni socialni demokrat in republikanec, je rekel, da je kolektivno klečanje pred mrtvim aristokratom pokazalo, da se Britanci »osvobajajo okovov preteklosti«. Predpostavlja se, da čustveni populizem predstavlja novo vrsto kolektivne politike. Pravzaprav pa ni nič drugega kot prikrit narcisizem.

 

9. Gospodarski uspeh ZDA v celoti temelji na privatnem podjetništvu

V 19. stoletju ja ameriška vlada podpirala državno gospodarstvo, gradnjo železnic in razvoj telegrafa. Nedavno je Pentagon ustvaril internet. Ameriško kmetijstvo je močno subvencionirano in zaščiteno, kot tudi jeklarska industrija in veliko drugih sektorjev največjega »prosto-tržnega gospodarstva« na svetu. V času gospodarske recesije, celo pod predsedniki, ki obrekujejo vlogo vlade, bo ZDA še povečala svoj primanjkljaj, da bo lahko financirala širjenje fiskalne in monetarne politike. Vendar njene voditelje zelo ujezi, če katera država v razvoju skuša slediti njihovemu zgledu.

 

10. »Lahko se zgodi tudi vam…«

To je bilo reklamno besedilo »Državne loterije«, tega spomenika slaboumnosti, ki ga je vpeljal John Major. In očitno je na milijone odraslih Britancev verjelo; kljub temu, da so bile možnosti, da dejansko dobite glavni dobitek 13 milijonov proti 1. Lahko bi se zgodilo vam… vendar se vam zelo verjetno ne bo.

 

 

Francis Wheen 

Prevod: Miha Leben

 

 

Vir: http://books.guardian.co.uk/top10s/top10/0,,1140156,00.html


 

 

 


Oblikovanje in izdelavo sponzorira BMV-Design.com
Copyright ©2005 zofijini.net, Vse pravice pridržane