Gregor Tomc postal član Green Dragons!

Gregor Tomc, znani sociolog, v svojem članku v Večeru dne 17.11.2001 z naslovom 'Nogomet pod Slovenci', ki obsega skorajda dve časopisni strani, tik po zmagi Slovenije nad Romunijo in uvrstitvi na SP v nogometu ugotavlja, da je nogomet 'ključni del kulture nacije', spregovori o krivici, ki se slovenskemu nogometu dogaja, podcenjenosti, njeni slabi organiziranosti, predvsem pa polaska njenemu nenaključnemu uspehu, ki se mu godi krivica, ker je označen za 'pravljičnega'.Lep način, kako se teoretik odpove stroki, postavi na nogometni stadion in začne tuliti skupaj z drugimi, da pa mu kdo slučajno ne bi očital profanizacije in nestrokovnosti, nekaj napaberka o tem, da pojem množične kulture ne obstaja in da je psihologija množic neobstoječ koncept. Ali, kot pravi Tomc: obstaja predsodek o množicah. Kajti 'v resnici množic sploh ni' (sic!), ker so izum intelektualcev, kako opisati 'neuko drhal'. (mimogrede, metodično zanimivo razmišljanje: predsodek je torej v tem, da mislimo, da obstaja nekaj, česar sploh ni! Torej imajo denimo spiritisti in religiozneži o duhovih in bogovih zgolj predsodke) In tako postane jasno: teorija ali stroka o nogometu ne more povedati ničesar, pravzaprav sploh ne razume te zagnanosti nogometnih navijačev in dela trajno škodo imidžu nogometa. Dol s teorijo!
Vendar se Tomc ne misli kar tako odpovedati stroki (nenazadnje ni postal doktor in gulil šolskih klopi tako dolgo, da bi na koncu sebe zreduciral na nogometnega navijača). Nogomet je treba rehabilitirati, zato nam strokovni kategorialni aparat pri tej rehabilitaciji lahko precej pomaga. Predvsem marksističen. Zato pravi: 'Če se izrazim malo po marksovsko - človek dobi vtis, da počiva reprezentančna nadstavba na neobstoječih klubskih temeljih' s tem se sicer strinjam, zraven pa dodajam, da razmere za spremembo po R. Luxemburg nikoli niso zrele' ali če se skličem na še enega teoretika revolucije, A. Gramscija - hegemonski zavesti (ki odriva nogomet na margino nekulture), se moramo zoperstaviti s kontrahegemonijo (ki ga postavlja v središče igre)'. Ni kaj, fajn strokovni jezik, tako rekoč markso-fuzbal terminologija. Če že, torej, mora biti stroka v službi njenega veličanstva fuzbala.
Tomc kot marksistični teoretik nogometa? Ne, ne, on je trenutno le zanesen in malce evforičen, svojo zanesenost pa mora malce opravičiti z nekim kao strokovnim šikaniranjem. Če kdo vpraša nas, si res zasluži kulturni spomenik v svoji sobi, recimo dres Mladena Rudonje z avtogramom v domači vitrini!

Boris Vezjak