Najprej sokol potem pa gnezdo?

Kmetovalci, katerih pleča je zmerom krivila gosposka, so se, spričo težavnih okoliščin, v katerih so živeli, dokopali do pomembne modrosti. Ugotovili so, da živina nujno potrebuje hlev, v katerem je zaščitena pred naravnimi ujmami, ki jo utegnejo pogubiti. Če slučajno nabavimo živino preden ji postavimo primerno prebivališče, se utegne zgoditi, da bo investicija šla po zlu. Vse te ugotovitve so kmetovalci strnili v estetsko dovršen rek in jih dodatno odeli z literarnimi sredstvi, denimo rimo ter apostrofo: najprej štal'ca, pol pa krav'ca. Gosposki, ki se s temi rečmi nikdar ni ubadala, je ta modrost umanjkala, bodisi zato, ker živinoreja pač ni njena domena, bodisi zato, ker sama domnevno premore mnogo globlje modrosti. Tako je bilo včasih…
Danes so časi povsem drugačni in krave so, hočeš nočeš, mutirale tudi v luksuzne sokole. S tem pa se nekako uvrstile v domeno gosposke, ki jih poslej lahko uporablja za udoben letalski prevoz. Ko je beseda, ki se prvotno referira na kravo, v tehnološki družbi pridobila skoraj vsestranski pomen, se je analogno spremenil tudi referent kmečkega reka (pozoren bralec bo enako ugotovil tudi za vulgarno besedo, ki prvotno označuje hlev). Imamo torej sledečo situacijo - referenti kmečke modrosti so hkrati postali tudi referenti nečesa, kar ima gosposka, vendar slednja, žal, omenjene modrosti ne poseduje. Posledice so katastrofalne - gosposka z letečo kravo ne zna rokovati. Zgodi se namreč tole: gosposka kupi (precenjeno) kravo. Nato nastanejo težave in želi kravo prodati, a tako, da bi jo še zmerom imela v lasti. Ker ne najde dovolj velikega kmeta, ki bi nasedel, premišljuje dalje. Naposled pa vendarle uvidi, da je nakup bil prenagljen - ni namreč štal'ce! Sedaj mora začeti za dragega sokola, svojo krav'co, graditi gnezdo. A tudi to gnezdo je potrebno razumeti v prenesenem pomenu - referira se namreč na pol milijarde vreden hangar. Končen scenarij je ta, da je znova kmet tisti, ki pokrije potne stroške kravinega izleta v novo štalo, pa čeprav že ima tako svoj hlev, kakor tudi živino in svojo modrost.

Tomaž Grušovnik