Arhiv

 

Bonbonček 43

Skalca na vrhu sveta

 

Butalci so se odločili, da skalca, ta obskurni in večni predmet poželenja, zahteva častnejšo mesto. Naj jo vidijo tudi drugi. Pokažimo jo svetu, so rekli. Dolgo so tuhtali, kam bi z njo, na koncu pa so se vendarle domislili. Nič, odkotalimo jo na vrh sveta, tam bo lahko vsem v okras in vsem na očem, mi pa bomo, takole v njenem objemu, imeli fleten razgled daleč naokoli. Biti na vrhu sveta je nekaj enkratnega. Skotaliti tja skalco pa več kot Sizifovo početje. Dajmo, rokave podvihat in na delo, dokažimo, da zmoremo tja gor!

 

Rečeno, storjeno. Začeli so kotaliti skalco, da bi dokazali širnemu svetu, da so najboljši. Ker kaj se to pravi, da bi bil v Butaliji boljši kdo drug? Recimo onile svetilničarji. Rekli so si: »Želimo biti vodilna politična sila«. Konec citata. A potem so kaj kmalu ugotovili, da jih nekateri kamenčki v žepih potiskajo navzdol. Pa se pametno domislijo: odvrzimo jih! Ko so jih takole spuščali, so spet drugi kričali za njimi: pa saj vi ste navadni komunisti. Ja, Butalci s skalco so res bili komunisti po tradiciji in idejah. Taki ponosni, nič niso skrivali. Klicali so se tovarišice in tovariši. Še včeraj. Še danes. Nič se ne sramujemo svoje preteklosti. Pa vendar, so vzkliknili: »moramo se jasno in nedvoumno distancirati od pokvarjene, zavajajoče in tudi precej zločinske Komunistične partije v preteklosti.« Konec citata. Nočemo biti povezani z njo. Partija je zlorabila NOB, je rekel predsednik skal-demokratski.

 

Drugi so se čudili: ja pa kako? Pojasnite nam vendar, ali ste ali niste tovariši in tovarišice? Česa se sramujete? O ne, pa se Butalci niso dali. Mi moramo tja gor, so odvrnili. Mi moramo in želimo. Nočemo več 10. Hočemo na 20 in 30. Saj znamo šteti: 1, 2, 3. Kaj pa da je teh 20 in 30, so vprašali drugi? To so procenti, ki jih želimo doseči na volitvah 2008, so odgovorili. In kako jih boste dosegli, so spet vprašali prvi. Z našim čudovitim programom, seveda. S skalco na vrh sveta! To je naš program, so ponosno odvrnili. Ki velja, kot povejo že številke, do 2030. A razumete, Butalci, mi mislimo zares! Hočemo med 20 in 30 in hočemo do 2030. Z našim odličnim programom, ki bo Butaliji ponudil vizijo gospodarskega in socialnega razvoja, ki bi ljudem prinesel večjo kakovost življenja ter varno družbo. V partnerskem odnosu s političnimi zavezniki, civilno družbo in javnostjo želimo ob spoštovanju socialnega dialoga uresničevati tiste rešitve, ki bodo državo popeljale naprej, so zapisali v program. Mi smo pravi, volite nas! Škoda, da niso volitve že letos, so prav vznemirjeno priznali… Skalca, takole visoko, na vrhu…Sizifove sanje!


Res so bili radostni in navdušeni. Tranzicija je končana, mi smo zdaj v prihodnosti! Mi smo skoraj že predsedniki, strank, države, sveta! Boste videli. Mi smo najboljši, kot pravi premier butalski. Ki ni najboljši. Ker taki smo mi. Kar poglejte, na naši strani so najboljši: Trubar, Prešeren, Kosovel, Kvedrova. Najboljši butalski predniki so naši, ne vaši. In pika. Oni so pravi skal-demokrati, čeprav niso plačali članarine: »Trubarjev pogum za zlamljanje enoumja, Prešernovo vizijo združenih narodov, nove dobe, v kateri si »prosti volmo vero in postave«,Cankarjevo trdno socialdemokratsko držo in vero v novo družbo, Kosovelovo mladostno prodornost, Zofke Kveder utemeljevanje ženske vloge v družbi in v javnem življenju, pogumni refleks generala Maistra.« To so naši vzorniki, špica od njih, ki bodo kmalu vzorniki celi zemeljski krogli. Ko bomo zgoraj.

 

Seveda se drugi s tako smelostjo niso strinjali. A so jim Butalci, namenjeni na vrh sveta, odgovorili, naj bodo tiho. To so storili prijazno in ljubeznivo: »Želimo naskočiti vrh slovenske politike«, je dejal podpredsednik, nato pa nadaljeval: »Prosili bomo te tovariše, naj stopijo ob stran in dajo prostor tistim, ki verjamejo, imajo energijo in voljo. Ko zmagamo, bo dovolj prostora tudi za njih.« Konec citata. Kako lepo in prijateljsko, da si bodo delili. A z eno napako, so bentili drugi: mi moramo biti tiho in kar zaupati! Kaj pa tovariška kritika, dragi tovariši in tovarišice? Smo res tisti, ki dvomimo, med tistimi, ki niso med tistimi, ki »vlečejo naprej«? Konec citata. Zakaj moramo stopiti stran? Zakaj menda vlečemo nazaj? Komu smo v napoto - transportu skalce na vrh sveta? In kaj ni tam že svetilnik?

 

Ne, niso se dali Butalci. Imeli so cilj pred sabo, njihovo prepričanje je bilo trdno kot njihova spremljevalka. Skal-demokrati smo močni, smo največja moralna sila Butalije, so vzklikali. Konec skoraj citata. Zato so se, ne bodi len, lotili posla. Skalco so iz prejšnjega, stalnega mesta začeli kotaliti. Po tovariško, ker bili so tovariši in tovarišice. Ki ne marajo več partije, ker si je privoščila totalitarizem. A oni so si ga: totalno so napeli mišice in potisnili na horuk. V senci, tam nekje na začetku poti, so omagani vendarle počivali, pogledujoč, kako daleč je še do vrha. In ker jih je zopet ščemelo v glavi, kot vsaki dan, so si jo privoščili. Butn, butn, butn je odmevalo, kot po stari navadi. In ker so bili Butalci na začetku poti, se niso prav nič utrudili.

 

(Citati vzeti iz spletne strani www.socialnidemokrati.si in poročil STA, 8.7.2006, RTVSLO 8. 7. 2006)

 

objavljeno z dovoljenjem radia MARŠ  - 95,9 MhZ in www.radiomars.si 

 

 

 


Oblikovanje in izdelavo sponzorira BMV-Design.com
Copyright ©2005 zofijini.net, Vse pravice pridržane