|
|
Ksenije Mišič srečni povratek
Ko je avtor, katerega identiteta naj ostane anonimna, v Večeru dne 14.10.02
napovedal Nietzschejevo večno vračanje istega, namreč "Pandur teatra"
v Maribor, si verjetno niti ni mislil, da se bodo njegove napovedi uresničevale
s takšno hitrostjo. Ksenija Mišič je namreč mesec ali dva po končni razsodbi,
ekspeditivno torej, postala članica ansambla Drame SNG Maribor. Naj spomnimo:
Mišičeva je tista oseba, ki bi morala večkrat nastopiti v sodnem procesu
proti Teobaldu Pajniku, upravniku SNG Maribor v času Pandurjevega teatrovanja
(primerjaj Večerova poročila z obravnav: 29. maj 2002, 6.7. 2002, 3.10.2002).
Toda tej Stopovi igralki leta 2002, ki je skupaj s Pandurjem preživela
sedem dolgih let v eksilu po svetu, se nikoli ni ljubilo priti do Maribora
na sodne obravnave - namesto tega je sodišče vedno znova ugotavljalo,
da ji ne more vročiti pozivov na različnih naslovih po svetu. V obrazložitvi
sodbe, v kateri so bili seveda vsi oproščeni (če si je kdo za hip domišljal
kaj drugega, je zgolj naivno razkril svojo omejenost v dojetju insceniranosti
procesa), je tožilstvo celo zapisalo, da njenih pričevanj v resnici sploh
ne potrebuje. Ta učinek "kislega grozdja" oziroma zanikanja
lastnih proceduralnih stališč verjetno izvira iz globokega uvida tožilcev
v lastno željo po tem, da bi Mišičevo še kdaj ugledali v Mariboru. Podobno
kot je zavračanje sodnih pozivov za prihod v Maribor pri Mišičevi že ves
čas razodevalo hrepenenje, da bi se rada vrnila v to mesto. In na koncu,
ker smo si podali roke, smo zadovoljni vsi: Maribor in gledališče se lahko
znova pobahata s svojo divo, kot ji pravijo, Mišičeva je srečna, ker je
sodišče po svetu več ne zalezuje, sodišče pa je zadovoljno, ker je končno
spoznalo, da je bilo to zalezovanje, ki je igralko primoralo v dolgoletno
vandranje po svetu, ves čas odveč.
|
|
|