Arhiv

 

Bonbonček 36

Glista za pravičnost in razkroj

 

Pa smo jo dobili v »totem Maribori«, so zaploskali Butalci. Gibanje za pravičnost in razvoj. No, dobili smo Glisto za pravičnost in razkroj. V mariborski Festivalni dvorani se je predstavila in si nadela ime LPR. El-pe-er. Le-po-re-čje. Njen predsednik je bil ob predstavitvi že znan, za to se ekspeditivno poskrbi. Za status tudi. Stranka je to, predsednik pa mladenič v karirasti srajci, ki se je dve leti nazaj šopiril z zavihanimi rokavi. S plakatov. Takrat je vzklikal »Butalija je naša«. Da nam je ne ukradejo. Zavihani rokavi niso simbolizirali arestanta, kot nekateri zlobno pripominjajo. In dodajo isto usodo predsednika »Butalije, ki je samo naša«. Butalska. Pa Kopra, ki je naš. Butalski. In sploh vsega, kar nam hočejo vzeti le zato, da lahko mi to obranimo. Ne, nak, glistni je zaradi davčne utaje res moral v zapor, a danes je na prostosti! In gospod iz Kopra tudi! Pa še župan povrhu je! In on bo tudi župan. Hoče biti župan. Ker morata zmagati pravičnost in razvoj. Z glisto ali brez. Zato je zopet zavihal rokave. Do začetka novega sodnega postopka. Do takrat pa je še daleč! Dajmo nekaj storiti, dajmo! Dajmo iskati pravičnost, hlapec Jernej!

Butalci so bili navdušeni. Ker res ne gre, da naše najboljše može tlačimo v arest. Za ustanovitev gliste se je odločil, glistni predsednik,  ker so mu v času od izpustitve iz zapora številni občani izražali podporo. Zdaj je treba začeti znova, zdaj je treba začeti reševati probleme na drug način! Rečeno, storjeno.  V enem tednu so privrženci zbrali potrebnih 200 podpisov, tudi med zaposlenimi na Radiu Net in Net TV. Da sta to glistni firmi? Ne bodite malenkostni: je s tem kaj narobe! Lojalnost je vrlina največjih!

 

Butalci so bili skoraj v solzah. Ko so slišali predsednika gliste, da danes ne smemo iti v borbo za oblast, moč in denar, pač pa za zavest, so bili trdno odločeni, da je to govorica srca. Tako lepo povedano, so smrkajoče zavzdihnili! Aja, to so nekje že slišali. Čisto pred kratkim. Včeraj. Danes. Sploh te dni. Seveda, pri onem gibljivem predsedniku, mar ne? Ki si je, nesramnež, nadel celo podobno ime! Čisto naključje? Nikakor! Mi smo bili prvi, pa naj se gibljivi predsednik še tako trudi pridigati o zavesti, pa o ničnosti materialnih dobrin. Potem pa se na ustanovni zbor, svojo privatno zabavo, pripelje s službenim avtomobilom in telesnimi čuvaji! Na grad, seveda. Dobro, pa kaj potem? Vidite, to je prostost duha! Duh veje, koder hoče, so bili prepričani Butalci.

 

Mariborski Drnovšek še zatrjuje, da se glista ne namerava zavzemati za revolucijo. Ne, te so vselej slabe. Človeka razočarajo. Pahnejo v tragedije. Pač pa za »kontinuirane spremembe v okviru obstoječih institucij in mehanizmov, ki jih bodo postopno in na podlagi višje ravni zavedanja o nujnosti drugačnega razvoja prilagajali v soglasju z družbenim konsenzom.« Konec citata. Tako je to, zavedanje je ključno. To je ključni gibalni koncept. Kot pri gibljivem predsedniku. V glisti pravijo: »Ta načela, so tista, za katera se tudi sam zavzemam.« Konec citata.  V knjigi predsednika, v moji resnici, v resnici o mojem življenju in mojem zavedanju. Ki jo je glistni predsednik prebral v dveh urah. Ker glistni in gibljivi predsednik sta v posebnem duhovnem kontaktu. Telepatskem. V mentalni nirvani. Popolnem so-zavedanju.

Spet drugi Butalci so bili jezni, bolj prizemljeni in so bevsknili. »Mar niste ukradli predsedniku imena?«, so vpili. Vi niste pravi predsednik. Ker on je »Gibanje za pravičnost in razvoj«. Vi pa ste »Lista za isto pravičnost in razvoj«. Že res, da je gibljivi predsednik govoril o listah, a ni mislil na vas! A spet drugi so se branili: mi nismo ničesar ukradli, je dahnil glistni. Ne, mi ne krademo, mi po krivici hodimo v zapor. Res ne krademo. Tudi imen ne. Mi imamo pač pravico do njih. Da si jih izberemo. Ker če govorimo o pravičnosti, potem sem jaz prvi na vrsti. Ne pa gibljivi predsednik, je zastokal ta drugi. »To sem občutil na svoji koži«. Konec citata. »In če govorimo o pravičnosti, potem je v tej državi na prvem mestu prav gotovo Maribor.« Konec citata. Tako je torej s tem bilo: vemo, kdo je prvi med pravičniki. In kje je mesto, da se pravičnost udejanji. Ste videli, kaj? Gibljivi predsednik nima zaslug za pravičnost. Ni bil v arestu. Pa bi mogoče moral. In ne živi v pravem mestu. V tisti zaplankani vasi živi. Ne pa v Mariboru. V »totem Maribori«. Ker Maribor je zibelka krivice. In rojstno mesto pravičnežev. Zato se bo mariborski Drnovšek zavzemal izključno za Maribor in okolico. Ne bo hodil v zelje drugemu predsedniku, pa naj je še tako zdravo. Zelje, mislimo s tem. In tudi ni čudno, ker pravičnost se rada širi: glista ima že več kot 300 ljudi. In kar je pomembneje: tudi glistni ima svojo resnico. In ima zavest, pa svoje življenje ima, takole ponosno. Ter polno misli o obojem. Le knjigo še mora napisati. A bo tudi to. In sploh ni res, kar pravi gibljivi predsednik, da želi glistni predsednik svojo stranko zlorabiti v druge namene. Da ima nečiste načrte! Nikakor, kdor misli, da ima drug nečiste misli, sam nima čistih! Še manj pa pozitivne! Zato pijte pivo, da jih premagajte. Nemško pivo Paulaner pri tem najbolj pomaga, so povedali na tiskovki gliste. Če ne verjamete, vprašajte njih predsednika.

In ko so mentalnih zank predsednikov že imeli dovolj, so se Butalci ovedli, kaj je pravo zavedanje. To niso gliste in gibanja, to je misel nanjo. Na skalco. Ni je višje zavesti kot je popolna nezavest v njenem naročju! Vzeli so zalet in stekli. Butn, butn, butn, je odmevalo. In ker so bili polnokrvni Butalci, se pri polni zavesti niso prav nič utrudili.

 

Citati so vzeti iz oddaje Studio City, 29. 5. 2006 in poročila STA, 23. 5. 2006

 

objavljeno z dovoljenjem radia MARŠ  - 95,9 MhZ in www.radiomars.si 

 

 

 


Oblikovanje in izdelavo sponzorira BMV-Design.com
Copyright ©2005 zofijini.net, Vse pravice pridržane