Arhiv

 

Fašizem versus komunizem: DRUGA RUNDA

 

Gerlič v svojem dopolnilu k mojemu prispevku Bolje bi bilo ne dobiti! povsem pravilno ugotavlja, da je namen, s katerim je bilo izvršeno neko dejanje, bistvenega pomena za oceno tega dejanja kot seveda tudi za oceno njegovega vršilca: na prvi pogled docela identična dejanja lahko z ozirom na namen tistega, ki jih izvršuje, kakopak sodimo povsem različno, prav tako njihove izvrševalce.

 

Zato moremo Gerliču  pritrditi tudi, ko poudarja, da »ni mogoče enačiti nacifašističnih eskapad s poboji, ki so jih bodisi med vojno in zlasti po njej storili komunisti.« Razlika, kot sam ugotavlja, je namreč ravno v namenu, s katerim so bila storjena.

 

Če so bili, če nekoliko tvegam, pri komunistih zločini zgolj orodje revolucije, torej nekaj instrumentalnega, kar ni samo sebi v namen, pa gre pri zločinih, ki jih je izvajal nacifašizem[1], za nekaj, kar terja njegova notranja logika sama, za nekaj, kar pravzaprav njegova lastna logika JE.[2]  Z drugimi besedami, pri zločinih komunizma imamo opraviti z nečim režimu zunanjim, s  pravzaprav postransko stvarjo (kakorkoli vulgarno se to že sliši), ki s komunizmom nima neposredno za opraviti, med tem ko je zločin nekaj nacifašizmu imanentnega.[3]

 

In razlika, ki med njima nastopa pri selekciji njunih žrtev, ni nič drugega kot odzven te razlike. To, da so komunisti »svoja krvava dejanja [izvrševali] na osnovi dejavnosti, aktivnosti njihovih žrtev … za katere so, upravičeno ali ne, menili, da so dovolj nevarne; da v zadostnem obsegu ogrožajo doseganje zastavljenih ciljev …,« nacisti in fašisti (oziroma nacifašizem) pa ne ali vsaj ne bistveno in ne predvsem, je izključno posledica tega, da gre za dva po svojem principu radikalno različna projekta. Na eni strani imamo univerzalno željo po emancipaciji, na drugi nacionalno in rasistično željo.[4] Komunizem zaznamuje oziroma definira univerzalnost njegovega zastavka, zaradi česar nikogar vnaprej ne izključuje, nacifašizem, nasprotno, stoji in pade ravno na neki vnaprejšnji izključitvi oziroma na neki vnaprejšnji  razliki. Razlika med Judom in ne-Judom zanj (oziroma znotraj njegovega diskurza) ne temelji na nekem zapažanju, pač pa na neki vnaprejšnji vednosti o njej.[5]

 

Ravno zato pa se Gerlič moti, ko zapiše, da so se nacifašisti lotili iztrebljanja celih skupin ljudi iz razloga, ker so ti enostavno pač bili, ker je skratka bila moteča in odvečna že njihova gola eksistenca. Nikakor namreč ne gre za to, da JE nekdo enostavno BIL (moteč), temveč za to, da je nekdo pač MORAL biti![6]

 

Goran Forbici

 

[1] Namenoma zanemarjam mestoma celo radikalne razlike med nacizmom na eni in fašizmom na drugi strani, saj v tem kontekstu niso ne vem kako odločilne.

[2] Pri tem puščam ob strani tiste zločine, ki so bili pod krinko revolucije ali Endlösunga storjeni iz osebnih, družinskih itd. zamer.

[3] Na to zadnje sem, sicer zgolj per negationem, v svojem izvornem prispevku vsekakor jasno opozoril. Resda pa sem se pri tem (namenoma) izognil primerjavi s komunizmom, ki jo je meni v dopolnilo povlekel Gerlič.

[4] Vojna med njimi je tako dejansko bila vojna med univerzalno politiko na eni strani ter rasistično dominacijo na drugi.

[5] Kajti to, da imamo znotraj nacistične ideologije opraviti z na stotinami znakov, po katerih lahko prepoznamo Juda (velik nos, smrad, poženščenost, živčnost, visok glas, vzkipljivost, kodrasti lasje, sključenost, majhnost, perverznost, oderuštvo, hinavščina …), z njihovo dobesedno neskončnostjo (noben namreč ne zaleže, niti eden ni tisti ta pravi...ravno zato pa je tudi vsak tisti ta pravi!), je namreč možno kvečjemu (in natanko) zato, ker Jud in ne-Jud na pojavni ravni sovpadata, ker med njima ni razlike oziroma ker razlika kot taka ni vidna. Vzroka za tedanjo in sedanjo hiperinflacijo razpoznavnih znakov judovskega porekla ne gre skratka iskati v preprostosti njegove prepoznave, tj. v tem, da obstaja pravzaprav nešteto enostavno zaznavnih lastnosti, po katerih se Jud razlikuje od ne-Juda, pač pa vse prej v Judovi "neprepoznavnosti", v tem  da ga ni mogoče ločiti od ne-Juda.

Sama razlika skratka ni posledica nekega empiričnega ali teoretskega motrenja, pač pa neke vnaprejšnje vednosti (o njej). In prav zato lahko ta razlika tudi deluje kot predmet (rasistične) želje: je namreč nevidna, (s predikati) vselej neujemljiva!

[6] Kdor- in kakršenkoli že! To, da je bilo (za »odstrel«) dovolj že to, da je, kot pravi Gerlič, nekdo enostavno bil, je bilo možno izključno zaradi tega, ker je nekdo moral biti (odstreljen).

 

 

 

 


Oblikovanje in izdelavo sponzorira BMV-Design.com
Copyright ©2005 zofijini.net, Vse pravice pridržane