Arhiv

 

Prepovedani de Mello

 

Kako je s prepovedanimi knjigami v Katoliški cerkvi? Oglejmo si intervju v Večeru 27. avgusta letos. Pater Branko Cestnik se je po pričakovanjih zlahka prebil med bobe dneva, o čemer nadvse zadovoljen nad Večerovo politiko poroča že dr. Drago Ocvirk v zadnji številki Demokracije, tudi sam ob dr. Ivanu Štuhecu srečni dobitnik številnih bobov v tem časopisu. Dovolj dober impulz torej, da si pogledamo, s čim si ga je g. Cestnik zaslužil.

 

Novinarka ga sprašuje o mnenju kristjanov glede »pogrošne« literature - tapetizirani Harry Potter je tisti, ob katerega se je nekdanji kardinal, sedanji papež Ratzinger, menda »obregnil«. Linija premisleka patra Cestnika pa je vendarle jasna: navodila in priporočila, ki jih kardinali v Vatikanu ali papeži dajejo svojim vernikom, so »naša stvar«. Ne vem, zakaj se drugi toliko zgražajo nad tem, zaključi misel.

 

Tudi prav. Če pustimo ob strani neverjetne izpeljave o ideološki neprimernosti Harryja Potterja, se vprašajmo, ali torej verniki smejo brati romane gospe Rowling? Jasno, pravi Cestnik: »Kristjanom ni prepovedano brati ne Harryja Potterja, ne De Sada, ne Marxa, ne Nietzscheja. Cerkev je ukinila znameniti Index librorum prohibitorum, Seznam prepovedanih knjig. Sicer šele l. 1966, a vendar. Kristjan mora le vedeti, kaj in kdaj je njegova vera ogrožena. Cerkev zaupa verniku, da to zmore in zna.« (Večer, 27. 8. 05)

 

Povzemimo nekaj dvomov. Prvič: če že celih 39 let več ne obstaja seznam prepovedanih knjig, v čem je potem smisel  priporočil in odsvetovanj? Kakšna je tehnična razlika med prepovedjo knjig in njihovim zažigom na grmadi ali nasvetom drugim, da se knjigi izognejo, razen v grobosti in neposrednosti naslavljanja? Drugič: če Katoliška cerkev zaupa verniku, čemu so sploh potrebna priporočila? Očitno ji ne zaupa kaj prida. In tretjič: spomnil bi rad, da je sedanji papež l. 1998 z veliko vnemo odsvetoval prebiranje del jezuita Anthonyja de Mella, češ da nekatera njegova stališča »niso združljiva s katoliško vero in bi lahko povzročila veliko škodo«. Obsodba avtorja del, kot so Zavedanje, Minuta modrosti, Žabja molitev, Ptičja pesem in številnih drugih  je letela na njegovo spajanje krščanske vere z budizmom. Zanimivo, da se pri vseh slovenskih izdajah tega avtorja pojavlja kot izdajatelj Župnijski urad Ljubljana-Dravlje. Tistega leta sem skupaj s kolegi v Zofijinih ljubimcih pozval, naj kristjani teh knjig barbarsko ne zavržejo, temveč jih darujejo otrokom v odročnih krajih ali bibliobusom (Večer, 22. 10. 1998). Članek je v arhivu te strani. Pričakovati je bilo, da od tega »svarila« Kongregacije za verski nauk tudi v Sloveniji ne bodo več izdajali de Mella, in to se je res tudi zgodilo. Pa smo spet pri istem vprašanju: zakaj župnijski urad  in cerkvene založbe ne izdajajo več de Mella, zaradi prepovedi izdajanja ali zaradi priporočila, da se ga naj ne prebira? Rezultat je vendar na koncu isti!

 

Če ga je grešno prebirati, se po sebi razume, da ga tudi izdajati ni nič manj bogokletno, kar kaže, da je v danem primeru domnevna razlika med prepovedjo in odsvetovanjem dober primer sprenevedanja. Razlika je približno takšna: otroku lahko prepoveste, da odide na zabavo, lahko pa mu »odsvetujete« in mu hkrati ne namenite žepnine. Prepovedane knjige in prepovedani avtorji torej še kako obstajajo in sploh niso zgolj »naši« ali »vaši« – skozi elegantno odsvetovanje in še bolj elegantno neizdajo knjige. Izjemna popularnost de Mella pri nas in v tujini priča o tem, da pravzaprav kristjani ne smejo prebirati tistega, kar bi si najbolj želeli. In skoraj zagotovo je, da župnijski urad de Mella ni prodajal zgolj vernikom, temveč tudi nevernikom. Kje je zdaj tu »naša stvar«, razen v cerkvenem mošnjičku? Bojim se, da so takšni in podobni poskusi svaril zelo jasen dokaz nesvobode javne misli in besede in lepo izpričujejo notranjo »demokracijo« v Katoliški cerkvi. Na ta način je, kot pravijo na naslovnici zadnje Družine, biti katoličan zares zelo moderno.

 

Boris Vezjak

 

 

 

 


Oblikovanje in izdelavo sponzorira BMV-Design.com
Copyright ©2005 zofijini.net, Vse pravice pridržane