Arhiv

 

Kanglerjevi malteški vitezi, pravo novinarsko vprašanje in resnica tega mesta

 

Novi mariborski občinski prevoznik Marprom ima kajpak novega začasnega direktorja - le koga drugega kot Ivana Hajnška, Kanglerjevega prijateljskega aduta iz rokava, sicer direktorja Snage. Mesto novega direktorja Kangproma Marproma je visoko čislano, zanj so menda pomotoma zahtevali znanje malteškega jezika. Ni vic.

 

Zgodbe nisem podrobno spremljal, zato sem šele danes ugotovil zanimiv novinarski sindrom – še eno potrditev svoje stare teze. V včerajšnjem Večerovem video zapisu po tiskovni konferenci novega vodstva Marproma namreč slišimo vprašanje novinarja o ceni vozovnic, češ cene ostajajo enake, ki mu sledi naslednje: »To pomeni, da se lahko cena tudi zviša?«

 

In potem po preverjanju ugotovim, v čem je kleč. Namesto da bi novinar vrtal v neprijetno zgodbo, jo alibizira. Kangler in MOM sta namreč ob začetku ustanavljanja napovedala, da se bo cena vozovnic drastično znižala. Maja letos smo v Večeru brali celo o jasnih napovedih znižanja cen:

 

Ob tem bode v oči tudi podatek, da MOM predvideva popolnoma enake prihodke od vozovnic, kot jih je doslej prikazovala Veolia, pa čeprav naj bi se cena vozovnic občutno znižala. Ne le za posamezno vožnjo, ampak še posebej mesečnih, ki bi po predlogu za prvo cono stale sedem, za obe pa 14 evrov (zdaj osnovna 26,49 evra). Da bi se ta scenarij lahko uresničil, bi se moralo v kratkem času enormno povečati število potnikov, toda izračunov za koliko in v kolikšnem času predlog ne vsebuje.

 

In kje smo danes? Tako kot včerajšnji že omenjeni Večerov video spletni prispevek ne problematizira snedene besede o ceni vozovnic, je niti z besedo ne omenja niti današnje dolgo poročilo s tiskovne konference v tiskani izdaji časopisa. Žalostno, toda to se dogaja prav te dni, ko sem ugotovil, da o aferi vedeževalke Karin v mestu prihodnosti, znova groteskno obremenjujoči za župana, Večer sploh ni poročal, jo je pa začel ljubljanski Dnevnik.

 

Morala zgodbe: v tistem novinarskem vprašanju »Ali se cena ne bo zvišala?« se skriva cela metafizika novinarskega hlapčevanja, tako tipična za vse sfere mariborske zavezanosti jezika. Zato bo moja parafraza odslej: če je za Zorka Simčiča in druge Maribor »mesto spodrezanih korenin«, ga bom sam imenoval »mesto zavezanih jezikov«. EPK, kanglerjanska era, novinarsko obnašanje in intelektualni molk so zame dovolj instruktivni. Pravo novinarjevo vprašanje bi se moralo prav nasprotno glasiti »Ali se cena ne bo znižala?« in ne »Ali se cena ne bo zvišala?«. Tako majhen poudarek, ki pove tako veliko. Krasen minimalističen kontrast z maksimalnim pomenom. Da sta vsak uporabnik avtobusnega prometa in vsak bralec s tem ostala prikrajšana za sleherno pojasnilo, je v primerjavi s težo problema zavezanosti jezika še najmanj pomemben moralen kiks. Sploh po tistem, ko nas je hišnik EPK razsvetlil za spoznanje, da se vsak drugi mimoidoči deklarira za »Kanglerjevega Mariborčana«. Če se, potem mu je itak vseeno, kakšna je cena vozovnice.

 

Mimogrede, hišniku EPK je ironično uspelo zastaviti najbolj vroče vprašanje ta hip. In prejeti najbolj pravi odgovor. Takole stoječ pred vhodom v sedež EPK, Vetrinjskim dvorcem torej, se je z mikrofonom obrnil za mimoidočo gospo, celo obrnil glavo proti sedežu EPK v upanju, da ji bo namig prav prišel, ter jo vprašal:

 

-Vete vi, kaj je to EPK?

-Ne.

-Drugo vprašanje pa, kaj ste vi Kanglerjeva Mariborčanka?

-Ja.

 

Bravo. Douze points. Nepozaben, estetizirano ironičen trenutek resnice, vreden vsaj bežnega ogleda na posnetku. Kako so že rekli v EPK? Da bo EPK resnica tega mesta. In prikazala se je na pločniku točno med Vetrinjskim dvorcem in McDonaldsom. Resnica tega mesta ni EPK. Resnica tega mesta je Kangler!

 

Vas še nisem prepričal? Dobro, intenziviram isto zgodbo in sceno. V istem video zapisu isti hišnik EPK stoji na dvorišču Vetrinjskega dvorca in sprašuje novega mimoidočega:

 

-Veš ti, kaj je to EPK?

-EPK? To pa prvič čujem.

-Prvič čuješ? Pa si ti Kanglerjev Mariborčan?

-Kanglerjev, ja.

 

Mimoidoči je stoječ sredi svetišča EPK dobro vedel, da je Kanglerjev, a ni vedel, kje stoji. Kdo je torej identitetni steber mesta? Da intervjuvanci niso merodajni, bo težko trditi, ker so izbrani naključno. In če se vrnemo k vozovnicam avtobusa: mogoče pa bi smeli govoriti tudi o ceni vozovnice za odhod in pobeg iz mesta. Cena sitnica. Ker ta postaja prav nasprotno nekaj, kar na noben način in nikoli ni predrago.

 

 

Boris Vezjak

 

Napotila

http://zofijini-epk.blogspot.com/

 

 

 

 


Bookmark and Share