Arhiv

 

Bonbonček 47

Išče se anti-Hribar

 

V Butaliji so po sprejetju novega zakona o RTV ugotovili, da jim primanjkuje humorja. Zmanjkalo jim ga je, ker je vrag vzel šalo. Položnice se niso znižale. Ponovitev na televiziji je še več kot prej. Ne prvič, že drugič, tretjič, četrtič ponavljajo oddaje. Ne ene, kar vse po vrsti. Butalci so, ne bodi len,  šli že tako daleč, da zdaj ponavljajo take s 15 letno zamudo. Iz leta 1991. In to TV dnevnike, od jutra do večera. Z neko vojno, ki je trajala 10 dni. Super, iz tega se da narediti program za tri mesece, tudi letos!

 

Pa to še ni najhuje: govedorejsko združenje še zdaj ni dobilo oddaje. Pa jo je zahtevalo pred referendumom. Predsednika programskega sveta so klicali iz generalštaba, da hočejo z vojsko zasesti spored. Ker je je premalo, butalske vojske. Na sporedu. Športniki tudi niso bili zadovoljni. Pred referendumom so zahtevali bolj rekreacijske prikaze športa, ne pa tekmo, kdo bo boljši in najboljši. To ni zdravo. In spet nič.

 

Najhuje pa je bilo s humorjem. Nekaterim je šlo že pošteno na živce, da je oddaja Hri-bar še zmerom na sporedu. Kaj niso že zdavnaj rekli, da jo bodo ukinili? Se niso iz tega norčevali celo njeni ustvarjalci? No, dobro, končno je direktor le nekaj ukrenil: to humoristično oddajo bomo prestavili na zelo pozen čas, je dahnil. Da je ne bodo videli. Smejati pa se bodo morali Butalci čemu drugemu. Že res, da so se tu in tam nasmihali, ko so nacionalni prdci prebutali kakšnega geja in lezbijko. In prav všeč jim je bilo, če so isto storili še z novinarji ali pa s tistimi črnci v azilu za tujce. Ampak kar je preveč, je pa preveč. Ker zdaj so se Butalci spravili na politiko in seks in se jima smejali. Nič čudnega, če je moralni teolog šel v luft in povedal, da tako ne more biti: »V socializmu sta bili dve temi tabu: politiki pa seks. Zdaj sta pa ravno dve temi, ki nista več tabu: politiki in seks. In humor se je zreduciral na politike in na seks.« Konec citata.

 

No, a ste videli? To pa res ne gre. Res ne. »Pogrešam dimenzijo humorja«, je dodal teolog. Ker kaj se to pravi, da bi se smejali politiki in seksu?  Jaz nisem noben nostalgik za starimi časi, vendar humorja je tu premalo. »To je seveda veliko osiromašenje humorja. Pravega sploh več ni.« Konec citata. Vrli svetniki butalskega radia in televizije  so se strinjali.  Tako dalje zares več ne more iti. Temu je treba narediti konec. Zato je moralni teolog predlagal: »Sugeriral bi televiziji in radiu, da začneta načrtno iskati humoriste, ki bodo ustvarjali humor v vseh diapazonih človekovega življenja.« Konec citata. Kajti, kot še pravi, »skozi humor se ustvarja sproščenost in distanca do sicer blazno resnih problemov našega življenja.« Spet konec citata. Točno tako.

 

Najprej so svetniki tuhtali, potem pa se jim je res posvetilo. Blazno resni so problemi, mi pa bi se smejali seksu in politikom? Namesto da bi se pravim problemom? Čisto razumemo, da mu kot teologu seks ni smešen, so spet rekli drugi. Spet tretji so komentirali: morali se bomo sprijazniti, da  nova oblast in novi časi pomenijo manj smeha in dovolilnico zanj.  Kaj se to pravi, da bi smejali temu, kar je vam smešno? Morali biti smešno nam, da je smešno!  Mi smo zmagali na volitvah! In mi, cerkvenjaki, imamo večino v programskem svetu RTV. In to sploh ni vprašanje, kaj se sme in kaj se ne sme v šali reči, kot tudi ne, kaj je smešno in kaj sme biti smešno. Ker tako pač je: če ste volili nas, ste volili za naš humor. A kapite? Kapirate?

 

In tako je humor postal kanaliziran. Naš, ne vaš. Kot vse reči v Butaliji. In so so začeli načrtno iskati dobre humoriste, kot je predlagal moralni teolog. Ker vsak humorist ni dober, tisti, ki govori o seksu in politiki že ne. Iz politikov se že ne smemo naslajati, sedanjih sploh ne. In iz Cerkve tudi ne. Seks pa znižuje rodnost, dokazano. Kar zopet ni v redu. Ker če seksaš zares, potem sigurno nimaš v mislih potomstva. Seks z mislijo nanje pa ni zabaven. A torej vidite, da seks ni smešen?

 

Ko so torej Butalci dolgo tuhtali, kaj naj bo smešno in kaj ne sme biti, so jim v parlamentu ponudili rešitev: se spomnite Košnikove gostilne, Košnikovega ateja, je rekel poslanec grimasasti brezjanski. To je bilo smešno! To nam delajte. Pa Natalijo pri Jožovcu, ono joškasto! Smešno za zjokat. Ne pa neke Hribarje, ko se iz nas norca dela! Hočemo Košnika! Butalci so zdaj razumeli. Humor mora biti v sorazmerju z možganskim volumnom novega volivca nove oblasti. Humor morajo biti košnikov. Košnikarjanski. Košat. Ne pa hribarjanski. To je sofisticirano, pa še užaljeni smo. Ne, to ne bo dobro.

 

Spet drugi so bili ogorčeni. Kaj, da nam boste prali možgane še z vici? Najprej kadrovski cunami, pa medijski, zdaj pa še humorni? Da nam boste žagali vice, da se bomo smejali le še vašim? Ne, to pa res ne bo šlo. In so se spomnili starih, legendarnih gesel iz pretekle balkanske zgodovine butalske:

 

»Izključite RTV, vključite možgane!«;

»Televizija se ne boji resnice! Pogumno se bori proti njej!«;

»Prehodil sem cel svet, toda nikjer se ne živi lepše kot na naši televiziji!«;

»Ne poslušajte radio, temveč ratio!«;

»Pomislite, da je zunaj vojna, nam pa se pokvari televizor!«;

»Mislim, torej ne gledam RTV!«

 

In ko so tega skandiranja že imeli dovolj, so omagali. Butalci, ki so se pred tem že uspešno borili in premagali pamet, so zopet zmagali. Pač rojeni zmagovalci. In so rekli: Košnik in pika! No, ker so tega že imeli dovolj, pa še piko so postavili, so se odplazili do svoje butnskalce. Dobra stara terapija jim je vselej dobro dela. Butn, butn, butn je odmevalo pozno v noč. In ker so bili Butalci s pravim humorjem, se niso prav nič utrudili.

 

(Citati so vzeti iz spletne strani www.rtvslo.si, oddaje Dogodki in odmevi na Radiu Slovenija z dne 18. julija 2006 in zapisa o študentskih demonstracijah v Beogradu leta 1996.)

 

objavljeno z dovoljenjem radia MARŠ  - 95,9 MhZ in www.radiomars.si 

 

 

 


Oblikovanje in izdelavo sponzorira BMV-Design.com
Copyright ©2005 zofijini.net, Vse pravice pridržane